Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Zagotavljanje gozdnega reprodukcijskega materiala za potrebe obnove gozdov ob naravnih ujmah večjega obsega ter ob pričakovanih spremembah pravnih zahtev

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.01  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Gozd - gozdarstvo 

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
gozdni reprodukcijski material, naravne ujme velikega obsega, zakonodaja, ohranjanje prilagoditvenega potenciala gozdov, klimatske spremembe
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (20)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  29875  Marko Bajc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2014 - 2017  280 
2.  14869  dr. Gregor Božič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  510 
3.  11958  dr. Robert Brus  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  744 
4.  37939  Domen Finžgar    Tehnični sodelavec  2015 - 2017  164 
5.  35952  Domen Gajšek    Tehnični sodelavec  2014 - 2017  11 
6.  21242  dr. Tine Grebenc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2014  490 
7.  28855  Melita Hrenko    Tehnični sodelavec  2014 - 2017  0 
8.  26070  dr. Kristjan Jarni  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  98 
9.  16067  dr. Andrej Kobler  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  289 
10.  07127  dr. Hojka Kraigher  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja  2014 - 2017  1.332 
11.  15108  dr. Lado Kutnar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014  803 
12.  33614  Žiga Lipar    Raziskovalec  2014  9 
13.  20842  dr. Aleksander Marinšek  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  387 
14.  24268  dr. Tanja Mrak  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  128 
15.  23448  dr. Nikica Ogris  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014  1.213 
16.  29428  dr. Peter Prislan  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014  352 
17.  24777  Barbara Štupar    Tehnični sodelavec  2014  29 
18.  28224  dr. Andrej Verlič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014  158 
19.  24343  dr. Marjana Westergren  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  409 
20.  28401  dr. Peter Železnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2014 - 2017  188 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  12.023 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.333 
Povzetek
Hitrost pričakovanih klimatskih sprememb bo po pričakovanjih vplivala na uspevanje gozdnih drevesnih vrst in lahko onemogoči uspevanje gozdov na njihovih obstoječih rastiščih. Različne simulacije razvoja gozdov predvidevajo spremembe razmestitve in drevesne sestave gozdov, ki bodo potekale ob pogostih naravnih ujmah,  razširjanju bolezni in škodljivcev ter razširjanju invazivnih vrst. Z vidika trajnosti in sonaravnosti je nujno, da populacije dolgoročno ohranijo sposobnost prilagajanja.  Hkrati je potrebno zagotoviti možnosti za pospeševanje migracij drevesnih vrst oziroma provenienc in njihovih simbiontov. Slednji lahko pripomorejo k naravnim načinom preživetja v primeru biotskih dejavnikov stresa in motenj. Na kratek rok se lahko gozdovi prilagodijo novim razmeram s fenotipsko plastičnostjo  na dolgi rok pa le s pomočjo evolucijskega potenciala, torej z ohranjanjem ali večanjem genetske pestrosti mladih gozdov, iz katerih se bodo lahko razvili bodoči sestoji. Genetska pestrost namreč omogoča preživetje, prilagajanje in razvoj gozdov v spreminjajočem se okolju in zagotavlja vitalnost gozdov ter njihovo odpornost na bolezni in škodljivce. Za bodoče razmere ni zagotovil, da bo tradicionalno gozdnogospodarsko načrtovanje uspelo prispevati k ohranjanju zdravih gozdov. Zato poteka vse več študij prenosa provenienc med različnimi provenienčnimi območji, višinskimi pasovi in tudi različnimi regijami v Evropi. Pri manjšinskih drevesnih vrstah je 'pospeševanje' genetske pestrosti še bolj potrebno in zahteva aktivno podporo na primer v obliki mešanja gozdnega reprodukcijskega materiala iz več semenskih objektov. Povečuje se tudi pomen živih arhivov in semenskih plantaž z namenom ohranjanja in povečevanja genetske pestrosti. Poleg sprememb v razmerju med naravnim pomlajevanjem in sadnjo in setvijo semena, spremenjene rabe vrst in provenienc, večanja pomena 'genetsko-pospeševalnih' semenskih plantaž, bo treba posebno pozornost posvetiti tudi prilagojeni vzgoji sadik. Pri tem so posebnega pomena spremljevalni organizmi (mikorizne glive), ki omogočajo gozdnemu drevju uspevanje v različnih tleh. Kljub že nekaj desetletnem pomanjkanju interesa in nepoznavanju pomena gozdnega semenarstva in drevesničarstva, le-to ob hitrih podnebnih spremembah v svetu ponovno pridobiva na pomenu. Ob sanaciji posledic žledoloma leta 2014 lahko pričakujemo, da bo naravna obnova gozda zaradi neugodnih ekoloških razmer in zaradi prevelikih populacij divjadi otežena. Na določenem delu prizadetih gozdov bo gotovo nujna rastiščno pogojena in optimalno časovno dimenzionirana obnova s sadnjo in setvijo z rastišču prilagojenim gozdnim reprodukcijskim materialom velike genetske pestrosti. Slednja bo preko ohranjanja prilagoditvenega potenciala bodočih generacij gozdov na pogoje spreminjajočega se okolja omogočila njihovo trajnost Pomanjkanje interesa in nepoznavanje pomena gozdnega semenarstva in drevesničarstva je prispevalo k trenutno zaskrbljujočem stanju poslovanja pomembnih dobaviteljev GRM v Sloveniji, ter krčenju financiranja gozdnega semenarstva in drevesničarstva za potrebe obnove slovenskih gozdov. Sočasno se v zadnjih letih pojavljajo težnje velikih evropskih drevesnic in semenarjev po centralizaciji sistema sledenja izvora gozdnega reprodukcijskega materiala v državah Evropske Unije. Poseben poudarek projekta bo na pripravi strokovnih izhodišč in predlogih za možne rešitve v primeru povečanih potreb za zagotavljanje GRM za potrebe sanacij velikih ujm. Zaradi aktualnosti predlagane teme je potek projekta pripravljen fazno, kjer bo v prvi fazi (v prvem obdobju izvajanja projekta) pripravljen predlog rešitev glede zagotavljanja GRM za potrebe sanacije žledoloma v letošnji zimi. Cilji predlaganega projekta so razvojni in neposredno uporabni v praksi: i. pripraviti strokovna in organizacijska izhodišča za zagotavljanje gozdnega genskega materiala za potrebe sanacij velikih ujm, s poudarkom na posledicah žledu 2014; ii. analizira
Pomen za razvoj znanosti
V okviru predlaganega projekta bomo prispevali k razvoju znanosti preko razvoja sistema monitoringa genetske pestrosti - razvoja kazalnikov ter njihovega ovrednotenja K razvoju stroke bomo prispevali predvsem z: -razvojem metodologije osnovanja genetske plantaže, ki bo služila kot model za kasnejša prizadevanja pri morebitnem osnovanju semenskih plantaž za ostale drevesne vrste -izdelavo registra plus dreves za divjo češnjo -kritičnim pregledom trenutne razmejitev provenienčnih območij in višinskih pasov in po potrebi prilagoditvijo najnovejšim spoznanjem o vplivu klimatskih sprememb na spreminjanje rastiščnih pogojev -pripravo osnove za morebiten prenos gozdnega reprodukcijskega materiala na podlagi predvidenih srednjeročnih in dolgoročnih klimatskih sprememb -pripravo pregleda možnega razvoja vzgoje kontejnarskih in mikoriziranih sadik -pregledom pogostosti in jakosti obroda različnih drevesnih vrst v Sloveniji -pripravljen bo pregled genetske pestrosti do sedaj analiziranih GSO
Pomen za razvoj Slovenije
Z načrtovanimi aktivnostmi, rezultati in prenosom znanj bomo prispevali k: -večjem gospodarskem pomenu bodočih gozdov (lesnih in nelesnih gozdnih proizvodov in storitev) -dvigu pomena trenutno močno podcenjene panoge v gozdarstvu - gozdnega semenarstva in drevesničarstva -gospodarskem pomenu in vrednotenju posedovanja gozdnih semenskih objektov za lastnike gozdov. Vzpostavljeno bo tudi sodelovanje s potencialnimi izvajalci pri zasnovanju semenske plantaže ter lastniki zemljišča, na katerem bo zasnovana.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno