Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Pokrajinska raznolikost in vroče točke Slovenije

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.12.00  Humanistika  Geografija   

Koda Veda Področje
P510  Naravoslovno-matematične vede  Fizična geografija, geomorfologija, pedologija, kartografija, klimatologija 

Koda Veda Področje
5.07  Družbene vede  Ekonomska in družbena geografija 
Ključne besede
geografija, pokrajina, pokrajinska raznolikost, pokrajinska vroča točka, geografska regionalizacija, geografska tipizacija, pokrajinski tip, relief, kamnine, podnebje, prsti, rastlinstvo, geografski informacijski sistem, vrednotenje, regionalni razvoj, Slovenija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  15403  dr. Dejan Cigale  Geografija  Raziskovalec  2014 - 2017  385 
2.  30791  dr. Rok Ciglič  Geografija  Raziskovalec  2014 - 2017  390 
3.  33273  dr. Mateja Ferk  Geografija  Raziskovalec  2014 - 2017  171 
4.  12676  dr. Jerneja Fridl  Geografija  Raziskovalec  2014 - 2017  710 
5.  35035  dr. Matjaž Geršič  Geografija  Raziskovalec  2014 - 2017  209 
6.  13179  dr. Mauro Hrvatin  Humanistika  Raziskovalec  2014 - 2017  352 
7.  07553  dr. Drago Kladnik  Geografija  Raziskovalec  2014 - 2017  1.156 
8.  21464  dr. Blaž Komac  Geografija  Raziskovalec  2014 - 2017  609 
9.  36394  dr. Peter Kumer  Geografija  Mladi raziskovalec  2014 - 2017  154 
10.  16049  dr. Barbara Lampič  Humanistika  Raziskovalec  2014 - 2017  471 
11.  19338  dr. Irena Mrak  Varstvo okolja  Raziskovalec  2014  312 
12.  07694  dr. Darko Ogrin  Geografija  Raziskovalec  2014 - 2017  503 
13.  35070  Jaka Ortar  Geografija  Mladi raziskovalec  2014 - 2016  102 
14.  08294  dr. Drago Perko  Geografija  Vodja projekta/programa  2014 - 2017  1.027 
15.  20793  dr. Blaž Repe  Geografija  Raziskovalec  2014 - 2017  470 
16.  26379  dr. Mateja Šmid Hribar  Humanistika  Raziskovalec  2014 - 2017  264 
17.  08101  dr. Maja Topole  Geografija  Raziskovalec  2014 - 2017  508 
18.  17073  dr. Mimi Urbanc  Geografija  Raziskovalec  2014 - 2017  433 
19.  22245  dr. Matija Zorn  Geografija  Raziskovalec  2014 - 2017  1.174 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  93.648 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.654 
Povzetek
Raziskave kažejo, da pokrajinsko najbolj raznolika območja v Evropi ležijo v južni Skandinaviji ter na obrobju Pirenejev in Alp, kjer leži tudi Slovenija. Največja pokrajinska raznolikost v Sloveniji se pojavlja na stiku različnih pokrajinskih tipov. Območja z največjo pokrajinsko raznolikostjo lahko opredelimo kot pokrajinske vroče točke. Na temelju digitalnih podatkov o pokrajini, ki so najpomembnejši za notranjo strukturo slovenskih pokrajin in hkrati njihovo zunanjo podobo, bomo z uporabo geografskega informacijskega sistema in razmeroma objektivnih metod ter terenskega preverjanja poiskali območja z veliko pokrajinsko raznolikostjo in določili pokrajinske vroče točke Slovenije. Pokrajinsko raznolikost bomo ugotavljali na tri načine: glede na 5 obstoječih geografskih tipizacij in regionalizacij Slovenije, glede na 5 obstoječih klasifikacij reliefa, kamnin, podnebja, prsti in rastlinstva Slovenije ter glede na približno 20 naravnih pokrajinskih prvin Slovenije. Opredelili, analizirali, razvrstili in ovrednotili jih bomo kot naravne prostorske enote, ki svojevrstno vplivajo na družbene sestavine pokrajine, se svojevrstno odzivajo pri posegih družbe v prostor in zahtevajo ustrezno varovanje. Izdelali bomo tematske zemljevide pokrajinske raznolikosti in pokrajinskih vročih točk Slovenije kot pripomoček pri prihodnjih raziskavah v okviru številnih znanstvenih ved, pri geografskih klasifikacijah, tipizacijah in regionalizacijah Slovenije, pri posegih v prostor, pri prostorskem in gospodarskem razvoju, pri naravnih nesrečah ter pri varovanju slovenske naravne dediščine, še posebej ohranjanju izjemne pokrajinske pestrosti Slovenije.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je prinesel nova znanja na področju poznavanja geografskih značilnosti Slovenije, hkrati pa bo pripomogel k promociji uporabe kvantitativnih metod v geografiji in sorodnih znanostih. S projektom smo obogatili znanja s tem, ko smo: - dopolnili znanje o pokrajinski pestrosti Slovenije kot enem njenih največjih naravnih bogastev, - identificirali ključne naravne prvine, ki največ pripomorejo k izjemni pokrajinski pestrosti v Sloveniji, - kvantitativno opredelili pokrajinsko pestrost Slovenije, ki je običajno samo kvalitativno ocenjena, - opredelili, kje v Sloveniji je mogoče pričakovati največjo pestrost naravnih prvin, - nadgradili vedenje o zakonitostih součinkovanja med naravnimi sestavinami pokrajine, - vrednotili in preverjali kakovost podatkov v Sloveniji, - rezultate projekta, na primer tematske zemljevide, pripravili v obliki, da bodo lahko znanstveni vir za nove raziskave na tem področju. Poleg navedenih spoznanj smo prispevali k razvoju metodologije v geografiji. Razvijali in spodbujali smo uporabo kvantitativnih metod (geografski informacijski sistemi, statistične metode, strojno učenje) v geografiji in sorodnih znanostih, saj smo: - dopolnili metodologijo določanja pokrajinsko najbolj raznolikih območij (vročih točk), - izpopolnili in razširili metodologijo pokrajinskih raziskav Slovenije, - izpopolnili in razširili metodologijo naravne pokrajinske tipizacije Slovenije, - obudili znanstveno razpravo o geografskih regionalizacijah, tipizacijah in drugih členitvah Slovenije, predvsem o metodologiji, terminologiji in konkretnih rezultatih s tega področja, - uvedli v geografijo nove metodološke rešitve in modele, - inovativno uporabili geografske informacijske sisteme. Metodološki in vsebinski prispevek ima tudi aplikativni pomen, saj smo: - povečali pomen geografije kot aplikativne vede, - opravili vrednotenje, ki bo opozorilo na raznovrstne potenciale vročih točk in bo služilo kot uporabna informacijska podlaga v okviru razvojnega planiranja, - povečali učinkovitost in aplikativnost geografskih informacijskih sistemov, - krepili pomen terenskega dela kot ključnega člena pri preverjanju rezultatov kvantitativnih analiz, - prispevali k boljšemu prikazu geografskih značilnosti Slovenije v tujini. Rezultati projekta so pomembni za geografijo in sorodne znanosti na temeljnih in aplikativnih področjih ter za turizem, regionalno planiranje, ohranjanje podeželja, kmetijstva in poselitve, načrtovanje smotrne rabe tal, pokrajinsko ekologijo, ohranjanje naravne in kulturne dediščine.
Pomen za razvoj Slovenije
Izsledki projekta bodo v Sloveniji lahko uporabni na več področjih: - pri razvoju in promociji novih turističnih destinacij, - pri oblikovanju državnih ukrepov za smotrnejše gospodarjenje na območju vročih točk oziroma na območju s povečano pokrajinsko raznolikostjo, - pri usklajevanju nadaljnjega gospodarskega in drugega razvoja glede na okoljske omejitve in gospodarske potrebe na območju vročih točk oziroma na območju s povečano pokrajinsko raznolikostjo, - pri najrazličnejših posegih pristojnih ustanov v prostor, - pri evidentiranju območij s heterogenimi naravnimi razmerami, ki zahtevajo bolj podrobno prostorsko načrtovanje in povečan obseg terenskega dela, - pri evidentiranju območij, kjer lahko pričakujemo večjo biotsko pestrost; tovrstna območja zahtevajo morda posebno obravnavo ali celo zaščito, - pri oblikovanju državnih in občinskih ukrepov za načrtovanje nadaljnjega prostorskega razvoja na območju s povečano pokrajinsko razonlikostjo, - pri izdelavi občinskih prostorskih načrtov in občinskih podrobnejših prostorskih načrtov, - pri varovanju slovenske naravne dediščine, - pri določanju ranljivosti vročih točk zaradi posegov človeka (poselitev, gospodarstvo, promet), - pri pripravi geografskih in drugih učbenikov na vseh stopnjah izobraževanja, - pri prenosu novih raziskovalnih metod in tipologij v študijski program na področju geografije in sorodnih ved, - pri spreminjanju vrednostnega dojemanja ljudi o naravni pokrajinski raznolikosti Slovenije kot bogastvu države. Izsledke projekta bodo lahko koristno uporabile druge znanstvene panoge pri svojem raziskovanju, državne oziroma javne in privatne ustanove ter organi upravljanja na državni in krajevni ravni kot napotilo za njihovo smotrno delovanje pri najrazličnejših posegih v prostor, različne organizacije pri promociji Slovenije v smislu države z veliko naravno pokrajinsko raznolikostjo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno