Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Funkcijska genomika in biotehnologija za zdravje

Obdobja
01. januar 2015 - 31. december 2021
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.05.00  Naravoslovje  Biokemija in molekularna biologija   
3.07.00  Medicina  Metabolne in hormonske motnje   

Koda Veda Področje
P000  Naravoslovno-matematične vede   

Koda Veda Področje
1.06  Naravoslovne vede  Biologija 
Ključne besede
funkcijska genomika; večfaktorske bolezni; karcinogeneza; zaščita tkiv, regeneracija, celjenje ran, matične celice; psihiatrične motnje, samomorilnost; metabolne bolezni, NAFDL, homeostaza holesterola, cirkadialni ritem; polimorfizem, mutacije, bio-označevalci, nano-protitelesa, bio-čipi, NGS
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (60)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  54042  Urša Adamič  Biokemija in molekularna biologija  Tehnični sodelavec  2019 
2.  55378  dr. Jerzy Adamski  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2021  415 
3.  38236  dr. Kaja Blagotinšek Cokan  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2015 - 2021  44 
4.  55020  Jaka Brzin    Tehnični sodelavec  2021 
5.  18622  dr. Nataša Debeljak  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2015 - 2021  249 
6.  50865  Alenka Fišer Obrč    Tehnični sodelavec  2018 
7.  28558  dr. Jernej Gašperšič  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2018 - 2021  62 
8.  18529  Dubravka Germ    Tehnični sodelavec  2015 - 2021 
9.  55087  dr. John Michael Hancock  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2020 - 2021  138 
10.  21395  dr. Petra Hudler  Medicina  Raziskovalec  2015 - 2021  156 
11.  38279  dr. Ivana Jovchevska  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2015 - 2021  87 
12.  50867  Janka Jugovic    Tehnični sodelavec  2018 
13.  21352  dr. Peter Juvan  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2015 - 2020  163 
14.  28916  dr. Damjana Kastelic  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2015 - 2016  33 
15.  28395  dr. Matej Kastelic  Psihiatrija  Raziskovalec  2016  35 
16.  54991  Mojca Katrašnik    Tehnični sodelavec  2021 
17.  37494  dr. Tamara Knific  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2018  47 
18.  52386  Eva Kočar  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2021  29 
19.  29388  dr. Nina Kočevar Britovšek  Naravoslovje  Raziskovalec  2015  36 
20.  06135  dr. Radovan Komel  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2015 - 2021  1.054 
21.  38540  Špela Kos    Tehnični sodelavec  2018 - 2021 
22.  52661  Mojca Kostanjevec    Tehnični sodelavec  2018 
23.  29321  dr. Rok Košir  Srce in ožilje  Raziskovalec  2015 - 2016  90 
24.  38237  dr. Katarina Kouter  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2015 - 2021  85 
25.  37493  dr. Urša Kovač  Metabolne in hormonske motnje  Mladi raziskovalec  2015 - 2020  25 
26.  51436  Magdalena Kralik    Tehnični sodelavec  2018 
27.  55846  Gloria Krapež  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2021 
28.  51963  dr. Aleša Kristan  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2018 - 2021  47 
29.  24392  dr. Katja Kristan  Farmacija  Raziskovalec  2021  95 
30.  52653  Teja Krpan    Tehnični sodelavec  2018  19 
31.  18847  Marjan Kužnik    Tehnični sodelavec  2015 - 2018 
32.  11699  dr. Tea Lanišnik Rižner  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2020 - 2021  574 
33.  50866  Karmen Laznik Rajh    Tehnični sodelavec  2018 
34.  15355  dr. Branimir Leskošek  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2015 - 2016  182 
35.  14305  dr. Mirjana Liović  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2015 - 2021  148 
36.  33090  dr. Gregor Lorbek  Farmacija  Raziskovalec  2015  66 
37.  55843  Nika Marolt  Metabolne in hormonske motnje  Mladi raziskovalec  2021  13 
38.  55052  Blaž Mencinger    Tehnični sodelavec  2020 - 2021 
39.  52371  Petra Nassib  Biokemija in molekularna biologija  Tehnični sodelavec  2019 - 2021  16 
40.  28382  dr. Uršula Prosenc Zmrzljak  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2015 - 2017  89 
41.  55051  dr. Maja Pušić Novak  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2021  51 
42.  36486  dr. Pia Pužar Dominkuš  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2017 - 2021  42 
43.  54656  Sara Raspor  Metabolne in hormonske motnje  Mladi raziskovalec  2020 
44.  33223  dr. Lucija Raspor Dall'Olio  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2018 - 2021  18 
45.  50630  dr. Rok Razpotnik  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2017 - 2021  23 
46.  22459  dr. Tadeja Režen  Nevrobiologija  Raziskovalec  2015 - 2021  242 
47.  34353  dr. Marija Rogar  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2015 - 2021  25 
48.  35360  dr. Sandra Ropret  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2015 - 2021  15 
49.  06013  dr. Damjana Rozman  Biokemija in molekularna biologija  Vodja  2015 - 2021  888 
50.  34259  dr. Maša Sinreih  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2020 - 2021  87 
51.  50455  dr. Cene Skubic  Biokemija in molekularna biologija  Tehnični sodelavec  2017 - 2021  63 
52.  53469  Iris Šalamon Arčan  Psihiatrija  Mladi raziskovalec  2019 - 2021  31 
53.  33735  dr. Neja Šamec  Biokemija in molekularna biologija  Tehnični sodelavec  2015 - 2021  82 
54.  37411  dr. Jana Tomc  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2021  25 
55.  55848  Hana Trček  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2021  17 
56.  30720  dr. Nina Trošt  Medicina  Raziskovalec  2015 - 2017  28 
57.  35357  dr. Žiga Urlep  Interdisciplinarne raziskave  Mladi raziskovalec  2015 - 2017  53 
58.  36368  dr. Marko Vidak  Medicina  Mladi raziskovalec  2015 - 2018  22 
59.  27742  dr. Alja Videtič Paska  Medicina  Raziskovalec  2015 - 2021  220 
60.  39126  dr. Alja Zottel  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2016 - 2021  62 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  48.402 
Povzetek
Bolezni človeka začenjamo razumeti kot dinamično motnjo zapletenih integriranih genetskih, molekulskih in celičnih ritmičnih mrež, ki so senzorično in interaktivno povezane z okoljem. Omenjeni premik iz ustaljenega pogleda na medicino in njene raziskave, ki so ga omogočile zmogljive genomske tehnologije, bo temeljna gonilna sila našega raziskovalnega dela. Cilj predlaganega programa je razviti platformo za celostno preučevanje kompleksnih večfaktorskih bolezni in posledično načrtovanje novih diagnostičnih in terapevtskih pristopov. Znanja in uvedene metode bodo na voljo za ustrezno obravnavo katerekoli kompleksne bolezni, obenem pa bodo tudi izhodišče za oblikovanje novih »spin-off« podjetij (nano-protitelesa; diagnostična orodja; terapevtiki; bioinformacijske obdelave).   Program P1-0104 »Funkcijska genomika in biotehnologija za zdravje« bo v prihodnjem obdobju razdeljen na dva povezovalna segmenta: A/ Molekulsko in celično razumevanje izbranih kompleksnih večfaktorskih bolezni in B/ Sistemski pristopi za identifikacijo prekrivajočih se bolezenskih mehanizmov, iskanje molekulskih tarč in načrtovanje novih zdravil in dostavnih sistemov. Za raziskavo molekulskih mehanizmov smo izbrali štiri modele kompleksnih večfaktorskih fenomenov: karcinogenezo, poškodbo in regeneracijo tkiva, psihiatrično motnjo in progresivno nealkoholno bolezen jeter kot primer bolezni metabolizma. Ob tem bomo porabili tudi »navzkrižno strategijo«, kar pomeni, da bomo pri boleznih, kjer primarno iščemo neposredne molekulske vzroke, pregledovali tudi polimorfizme v genih metabolizma in cirkadialne ure, na vzorcih bolnikov z metabolnimi okvarami pa bomo na transkriptomski in proteomski ravni preiskali tudi gene, ki jih sicer raziskujemo pri omenjenih ostalih patologijah oz. fenomenih. Na ta način bomo celostno iskali potencialne skupne mehanizme kompleksnih bolezni. Z našimi raziskavami razvijamo platformo za celostno preučevanje kompleksnih večfaktorskih bolezni (od genomike, transkriptomike in proteomike do sistemske bioinformatske analize podatkov) in posledično načrtovanje novih diagnostičnih in terapevtskih pristopov. Znanja in uvedene metode bodo na voljo za ustrezno obravnavo katerekoli kompleksne bolezni, obenem pa bodo tudi izhodišče za oblikovanje novih »spin-off« podjetij (nano-protitelesa; diagnostična orodja; terapevtiki; bioinformacijske obdelave). Program bo izvedljiv tudi zaradi številnih vzpostavljenih tesnih povezav doma in po svetu, ki nam omogočajo dostop do bioloških vzorcev in zahtevnejših analiznih postopkov.
Pomen za razvoj znanosti
Večina bolezni človeka je večfaktorskih, kar za razliko od enostavnejših enogenskih bolezni zahteva drugačne pristope k raziskovanju molekularnih vzrokov za njihov nastanek. Bolezni, ki so v središču naših raziskovanj, predstavljajo pereč problem v razvitih družbah. Sodobne tehnologije sekvenciranja genomov, asociacijske študije ter analize transkriptoma, proteoma, metiloma in metaboloma so nam omogočile velik korak naprej pri razumevanju vloge različnih dejavnikov v razvoju bolezni. Vseeno znanstveniki priznavajo, da zgolj identifikacija golih dejavnikov tveganja za razvoj bolezni ni dovolj. Potrebni so novi pristopi k raziskovanju in znanstvenemu razmišljanju, ki bodo vodili k celovitejšemu razumevanju porušenja homestaze na ravni organizma in s tem razvoja bolezni. Z uporabo globalnih omskih pristopov na vzorcih bolnikov in na živalskih modelih bomo s kombinacijo eksperimentalnih in računskih metod raziskali molekularne mehanizme in interakcije, kar bo pomembno prispevalo k drugačnemu razumevanju bolezni in njihovega razvoja. Pridobljeni podatki bodo omogočili nov, celosten vpogled v dejavnike tveganja ter mehanizme razvoja in napredovanja kompleksnih patologij. S tem bomo prispevali novo znanje k razumevanju mehanizmov bolezni in identifikaciji diagnostičnih in prognostičnih genomskih biooznačevalcev. Obenem pričakujemo, da bomo razvili in poenostavili metode tako, da bodo neposredno prenosljive v klinične laboratorije. Z odkrivanjem novih genetskih povezav in vloge molekulskih tarč bomo dali osnove za razvoj novih usmerjenih zdravil. Na ta način bomo razvijali pristope k racionalnejši farmakoterapiji in obenem tudi ustvarjali poti, ki bodo omogočale bolniku prilagojeno zdravljenje.   Predloženi program je korak naprej v smislu združevanja in iskanja sovplivov in skupnih smernic pri na prvi pogled nepovezanih dejavnikih tveganja za kompleksne bolezni, in bo temeljil na vzdrževanju in nadaljnjem razvoju post-genomske metodološke platforme. Je izrazito interdisciplinarne narave in uporablja nova orodja funkcijske genomike. Poleg novih osnovnih spoznanj s področja medicinsko usmerjene biokemije in molekularne biologije se vklaplja v domeno bioinformatike in matematičnega modeliranja. Pričakujemo, da bodo imele v tem programu načrtovane raziskave tudi vpliv na vsa omenjena področja. Znanstvena spoznanja iz naših raziskav spadajo v kategorijo temeljnih znanstvenih spoznanj s področja biokemije in molekularne biologije, funkcijske genomike in matematičnih pristopov, kar skupaj vodi do sistemske medicine, ki bo imela v naslednjem desetletju velik vpliv na javno zdravstvo in ekonomijo.
Pomen za razvoj Slovenije
Neposredni pomen     V okviru programa bomo razvili postopke, ki lahko bistveno prispevajo k znižanju stroškov in izboljšanju kakovosti na področju novega znanja v biomedicini. Silen tehnološki napredek v tem desetletju je močno povečal moč in učinkovitost znanstveno raziskovalnega dela pri odkrivanju molekulskih vzrokov in posledic bolezni, kar seveda ima odmev v gospodarstvu in družbi (razvoj in proizvodnja bioloških zdravil, novi diagnstični in terapevtski pristopi, družbeni odziv na relaciji družba : genomika). Obenem smo priče proste dostopnosti različnih obsežnih podatkovnih zbirk in zbirk znanj, kar pa zahteva tesno sodelovanje med raziskovalci biomedicinskih in matematično-informatičnih znanosti. Cilj sodobne znanosti je integracija prihajajočih eksperimentalnih podatkov z obstoječim znanjem, kar bi omogočilo uporabo prenovljenih obstoječih podatkov in s tem zmanjšanje stroškov eksperimentov. Tak pristop povečuje robustnost generiranih hipotez, ki vodijo do novih odkritij biomedicinskega znanja, zdravil in zdravstvenih postopkov. Slovenija pri povezovanju tovrstnih interdisciplinarnih znanosti močno zaostaja in nima dovolj izkušenj za prenos v prakso. Predlagani program bo prispeval k premostitvi te vrzeli, saj bo uporabil najsodobnejše po-genomske eksperimentalne in računske pristope na biomedicinsko relevantnih problematikah večfaktorskih bolezni in pri tem izobrazil številne mlade strokovnjake. Dolgoročno bo prispeval k boju proti večfaktorskim boleznim, ki predstavljajo pereče medicinske izzive naše dobe, kot so metabolni sindrom, rak, psihiatrične motnje in druge bolezni. S pridobivanjem novega znanja o obravnavanih boleznih bo morda predlagal nove strategije zdravljenja in morebiti izpostavil nove tarče zdravil. Prost dostop do tega znanja lahko potencialno spodbudi inovacije v farmacevtski industriji in malih podjetjih. Z zagotavljanjem novih smernic ter z iz njih izhajajočim razvojem posamezniku prilagojenih napovedi o napredovovanju bolezni oziroma učinkov zdravljenja, bo pripomogel tudi k »zdravstveni pismenosti« laične javnosti.   Posredni pomen Pri raziskovalnem delu smo vzpostavili tesna sodelovanja z uglednimi mednarodnimi ustanovami kot so ICGEB, VUB v Belgiji, Institut Pasteur, Babraham Institute v Cambridgeu, DKFZ v Heidelbergu in druge. S predlaganim projektom se naša programska skupina na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani tudi vključuje v širša evropska prizadevanja na področju razvoja in uporabe sistemske medicine (FP7 CASyM: Coordinated Actions Systems Medicine), sistemske biologije (FP7 ISBE: Infrastructure for Systems Biology Europe) ter dela z visokogostotnimi, za medicino pomembnimi podatki pogenomske dobe (ELIXIR: ESFRI, vse-evropska raziskovalna infrastruktura, ki združuje vodilne evropske znanstvene organizacije za pridobivanje, upravljanje in varovanje ogromnih količin podatkov, ki nastajajo na dnevni ravni). Slovenija je postala polnopravna članica ELIXIR zaradi prizadevanj članov naše programske skupine.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno