Projekti / Programi
Zdravstvena nega kot znanstvena disciplina v Sloveniji: mednarodno primerljiv sistem sekundarnega in terciarnega izobraževanja v zdravstveni negi kot temelj raziskav in prispevka znanosti k trajnostnemu družbenemu razvoju.
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.01.00 |
Družboslovje |
Vzgoja in izobraževanje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S000 |
Družboslovje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.03 |
Družbene vede |
Izobraževanje |
zdravstvena nega, znanstvena disciplina, ravni izobraževanja, znanje, raziskovanje, znanost, popularizacija znanosti, interdisciplinarnost
Raziskovalci (10)
Organizacije (6)
Povzetek
Uvod v problem: Področje izobraževanja v zdravstveni negi na ravni Evropske unije (EU) ureja Direktiva 2013/55/EU Evropskega parlamenta in sveta, ki je bila sprejeta 20. novembra 2013 in je nadomestila Direktivo 2005/36/EC. Področje izobraževanja v zdravstveni negi usmerjajo tudi mednarodna združenja kot so International Councel of Nurses (ICN), Svetovna zdravstvena organizacija za področje Evrope (WHO for Europe), European Federation of Nurses (EFN), European Federation of Nurse Educators (FINE), idr. Njihov namen je predvsem dodatna razlaga minimalnih standardov izobraževanja medicinskih sester in babic, postavitev standardov na višji nivo zahtevnosti ter zavzemanje za pomen dviga znanja in stopnje izobrazbe v zdravstveni negi.
Strategija razvoja zdravstvene nege v Sloveniji 2012-2020 (Kadivec, et al., 2013) daje usmeritve za izobraževanje poklicev v zdravstveni negi tako na ravni srednješolskega kot visokošolskega izobraževanja. Zadnja raziskava o izobraževalnih potrebah v zdravstveni negi je bila objavljena leta 2004 v raziskavi, ki jo izvedel Inštitut za varovanje zdravja (Albreht, 2005), ki pa ne opredeli potreb po izobraževanju na srednješolski ravni, temveč le na visokošolski. V Sloveniji smo ohranili izobraževanje na področju zdravstvene nege na dveh ravneh, srednješolsko in visokošolsko. Za področje zdravstvene nege še danes ni narejene nobene jasne razvojne perspektive o izobraževanju na dveh ravneh, o obsegu izobraževanja na srednješolski ravni. V Sloveniji tudi nimamo tradicije izobraževanja na magistrski in doktorski ravni v zdravstveni negi. Dejstvo je, da se izvajajo štirje magisteriji iz zdravstvene nege, prvi poteka že od 2007/2008 naprej, diplomanti pa nimajo možnosti zasesti delovnih mest z izobrazbo magister zdravstvene nege (sedma raven EQF), kar ustreza delovnemu mestu »Advance Nurse Practitioner«. Dogovori o razvoju specializacij v zdravstveni negi potekajo že vsaj od leta 2012, ko je bila sprejeta Strategija razvoja zdravstvene nege 2012-2020 (Kadivec, et al., 2013), pa do danes ni nobenih premikov v smeri opredelitve dejanskih potreb v kliničnih okoljih. Tudi ni izdelan nacionalni načrt povečanega zaposlovanja visokošolskega kadra v zdravstveni negi glede na demografske trende in zmanjševanje števila kadra s srednješolsko izobrazbo v zdravstveni negi, kljub temu, da Strategija razvoja zdravstvene nege 2012-2020 napotuje ravno k tem spremembam (Kadivec, et al., 2013). Prav tako bi morali biti podatki OECD o številu diplomiranih medicinskih sester na 1000 populacije (Buchan & Black, 2011) resno opozorilo za politiko, strokovno združenje in management zdravstvene nege, kako doseči zadostno število kakovostno izobraženega kadra v zdravstveni negi na visokošolski ravni in kako zmanjšati obseg izobraževanja na srednješolski ravni. Podatki namreč kažejo, da ima Slovenija le 7,9 kadra v zdravstveni negi na 1000 prebivalcev (povprečje OECD je 9), od tega jih je v Sloveniji le 35 % izobraženih na visokošolski ravni, kar pove, da je delež diplomiranih medicinskih sester eden najnižjih med vključenimi državami v analizi.
Raziskovalni problem: Slovenija se sooča s slabo urejenim sistemom izobraževanja v zdravstveni negi na vseh ravneh, od srednje šole do doktorata, pri tem imamo v mislih predvsem naslednje vidike: vsebine in obseg izobraževanja ter kompetence diplomanta po posameznih ravneh ter mednarodno primerljiv sistem izobraževanja v celotni vertikali. Opisano zavira razvoj zdravstvene nege kot znanstvene discipline, ki daje v razvitih državah EU pomemben doprinos k učinkovitosti in kakovosti zdravstvene obravnave in zdravstvenega sistema ter zdravju družbe. Urejeno izobraževanje je temelj profesionalizacije vsake stroke in temelj za razvoj stroke kot znanstvene discipline.
Namen CRP: je vzpostaviti mednarodno primerljiv sistem sekundarnega in terciarnega izobraževanja v zdravstveni negi, ki omogoča razvoj stroke in znanosti, ter postavi okvir za vzpostavitev interdisciplinarnega raziskovanja, povezane
Pomen za razvoj znanosti
Pomen projekta za razvoj zdravstvene nege kot znanosti in stroke je zelo velik, saj do danes v Sloveniji še nimamo izvedenega tako celostnega projekta, ki bi zdravstveno nego umestil iz vidika potrebnega formalnega izobraževanja in njenega znanstvenega doprinosa in to v kontekstu mednarodne primerljivosti. Kljub temu, da je Slovenija članica EU od leta 2004 naprej, problema izobraževanja v zdravstveni negi ob vstopu v EU ni rešila po celotni vertikali. Ob vstopu v EU srednješolsko izobraževanje za poklic v zdravstveni negi ni bilo predstavljeno in analizirano ne v vsebini, kompetencah v kliničnih okoljih, obsegu izobraževanja v RS, umeščanju te stopnje izobraževanja v klinično delo, idr. Tako je danes Slovenija na repu EU držav po številu ustrezno usposobljenih medicinskih sester glede na zahteve EU Direktive (EU Direktiva 2005, 2013) in po številu diplomiranih medicinskih sester na 1000 prebivalcev (OECD, 2013). Ustrezno usposobljena medicinska sestra je namreč tista, ki se izobražuje na visokošolskem nivoju in ima predhodno 12 letno splošno izobraževanje (EU Direktiva 2013), v našem sistemu izobraževanja je to diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik, tako je bila zapisana tudi definicija, kdo je medicinska sestra v RS v pristopnih pogajanjih z EU.
Z uvedbo Bolonjske reforme se je v Sloveniji šele začelo razvijati izobraževanje na drugi Bolonjski stopnji, medtem, ko ga na tretji stopnji sploh ni, saj opisana situacija jasno pove, da imamo premalo raziskovalcev in visokošolskih učiteljev, ki bi lahko delovali na doktorskem študiju.
V razvitem svetu je zdravstvena nega pomembna znanstvena disciplina, ki gradi svoj razvoj izključno na ravni visokošolskega izobraževanja, ki se v večini držav nadgradi s specialističnim študijem, kar je v Sloveniji posebna ovira, saj ni mogoče akreditirati specialističnega študija. Strokovni magisterij predstavlja vstop v oblike samostojnega dela, ki je na višji zahtevnostni ravni glede del, nalog in odgovornosti ter je tesno povezano s kliničnim raziskovanjem, uvajanjem na dokazih podprte prakse, izobraževanjem študentov in drugih medicinskih sester in prevzemanjem odgovornosti za vodenje delovnih procesov, kakovost in varnost zdravstvene obravnave. Doktorski študij predstavlja most med temeljnimi znanji znanstvene discipline, aplikacijo le teh v klinično prakso in je most med problemi, ki jih ima klinično okolje in iskanjem odgovorov na njih.
Prijavljen projekt je zelo potreben in bo naredil doprinos ravno na teh temeljnih področjih:
- Ureditev formalnega izobraževanja glede na ravni izobraževanja, obseg izobraževanja in kompetenčni model izobraževanja, ki bo mednarodno primerljiv.
- Razvoj zdravstvene nege kot znanstvene discipline se bo lahko začel le z jasno umestitvijo kompetenčnega modela, opredelitvijo obsega izobraževanja na vseh ravneh, umestitvijo kompetenc druge stopnje v klinična okolja ter z zahtevo managementa in zdravstvene politike, da mora zdravstvena nega delovati na dokazih.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt bo opredelil kompetence na vseh ravneh izobraževanja in bo zdravstveno nego prikazal kot pomembno znanstveno disciplino, katere predvsem diplomanti druge in tretje stopnje, lahko na področju farmacevtske industrije in industrije potrošnega materiala za zdravstvo in zdravstveno oskrbo pomembno prispevajo k raziskovalnemu in razvojnemu delu, razvoju novih storitev, merjenju učinkov izvedenih storitev, ugotavljanju potreb po razvoju novih storitev, dojemanje sodobnega človeka kot celostno osebo, ki potrebuje storitve in produkte, ki mu bodo pomagale krepiti in ohranjati zdravje.
Posredni učinki projekta, ki bo zdravstveno nego populariziral kot verodostojno znanstveno disciplino, ki lahko pomembno prispeva k učinkovitosti gospodarstva, bodo imeli učinek na dojemanje in pomen razvoja znanstveno raziskovalnega dela v zdravstveni negi v RS, ki se v skladu z navedenimi mednarodnimi umeritvami, mora poleg skrbi za bolne, vedno bolj osredotočati v skrb za krepitev in ohranitev zdravja v družbi. Projekt bo imel učinek na izgradnjo mednarodno primerljivega izobraževalnega sistema na vseh ravneh izobraževanja, ki bo podpiral razvoj in izgradnjo kompetenc za raziskovanje in na dokazih temelječe delo v zdravstveni negi. Eno od pomembnih raziskovalnih področij v zdravstveni negi je zdravje delovno aktivne populacije. Raziskovalno delo na področju skrbi za delovno populacijo v gospodarstvu bo imelo pomemben učinek na razumevanje zdravstvene problematike v različnih delovnih okoljih, obvladovanje absentizma, stresa, razumevanje pomena skrbi za zdravje zaposlenih, spodbudilo bo večje zanimanje gospodarstva za proučevanje zdravja med zaposlenimi in vključevanje diplomantov zdravstvene nege v preventivne programe krepitve zdravja, zgodnjega odkrivanja bolezni, obvladovanja kroničnih bolezni na delovnem mestu, odnos do zaposlenih s kroničnimi obolenji, razumevanje potreb delovno starajoče populacije in vzpostavljanje pogojev za njihovo uspešno in učinkovito delo na področju njihovih zdravstvenih potreb, poveča se enakost in dostopnost na področju zdravja, socialno kohezivnost, idr. Tako delovanje zdravstvene nege kot znanstvene discipline bo imelo učinek na razpis raziskovalnih sredstev s strani gospodarstva za projekte krepitve zdravja v gospodarstvu, ki danes žal še vedno premalo vlaga v raziskovanje in razvoj človeškega kapitala, zdravega delovnega okolja in spodbujajočega delovnega vzdušja. Zdravstvena nega lahko kot znanstvena disciplina pomembno prispeva k zdravju zaposlenih v gospodarski dejavnosti, kar je zapisano tudi v mednarodnih usmeritvah svetovne zdravstvene organizacije za področje Evrope (The Role of the Occupational Health Nurse in Workplace Health Management, 2000, 2003). Enaki učinki se pričakujejo na področju državne uprave, javnega sektorja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2016,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
