Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Eksperimentalni in laboratorijski vidiki predčasne odpovedi funkcije jajčnika

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.05.00  Medicina  Reprodukcija človeka   

Koda Veda Področje
B570  Biomedicinske vede  Porodništvo, ginekologija, andrologija, reprodukcija, spolnost 

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
Ključne besede
slaba odzivnost na gonadotropine, OBMP, receptivnost endometrija, reproduktivna biologija, blastociste, vitrifikacija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  24866  Samo Belavič Pučnik  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2018  88 
2.  19125  dr. Jernej Dolinšek  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2016 - 2018  613 
3.  33092  dr. Jure Knez  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2016 - 2018  207 
4.  38022  Katja Knez  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2016 - 2017  18 
5.  15712  Martina Kos  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Tehnični sodelavec  2016 - 2018  40 
6.  11040  dr. Borut Kovačič  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2016 - 2018  382 
7.  24423  dr. Lidija Križančić Bombek  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2016 - 2018  158 
8.  02057  dr. Dušanka Mičetić-Turk  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2016 - 2018  1.116 
9.  28993  Jasna Muršič    Tehnični sodelavec  2016 - 2018 
10.  15711  dr. Milan Reljič  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2016 - 2018  297 
11.  15813  dr. Boris Rogelj  Nevrobiologija  Raziskovalec  2016 - 2018  412 
12.  32132  dr. Andraž Stožer  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2016 - 2018  431 
13.  29591  dr. Maja Šikić Pogačar  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2017 - 2018  154 
14.  08996  dr. Veljko Vlaisavljević  Reprodukcija človeka  Vodja  2016 - 2018  594 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0334  Univerzitetni klinični center Maribor  Maribor  5054150000  22.976 
2.  2334  Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta  Maribor  5089638048  16.626 
Povzetek
1.1. V raziskavi bomo prikazali vpliv suplementacije testosterona na odzivnost jajčnikov slabo odzivnih pacientk. Pričakujemo, da bo uporaba transdermalnega testosterona povečala odzivnost jajčnikov,  kar pomeni višje število pridobljenih jajčnih celic ter višjo delež zrelih jajčnih celic. Pričakujemo, da bo to privedlo tudi do višjega števila zarodkov, višje stopnje zanositve in števila živorojenih otrok v primerjavi s kontrolno skupino. Z rezultati naše raziskave bi lahko pomembno pripomogli k razumevanju in zdravljenju neplodnosti pri slabo odzivnih pacientkah, kar še danes predstavlja eno izmed največjih težav v reproduktivni medicini.   1.2. Adenomioza je pogosta benigna sprememba maternice. Danes je predvsem zaradi razvoja slikovne diagnostike možno to stanje neinvazivno diagnosticirati, vendar še vedno primanjkuje dokazov o vplivu na reproduktivno sposobnost. V raziskavi bomo primerjali ultrazvočne kazalce endometrijske receptivnosti pri pacientkah z adenomiozo in kontrolno skupino. Ultrazvočna zaznava faktorjev, ki bi lahko nakazovali na spremenjeno receptivnost endometrija v postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo bi lahko vplivala na nadaljnje zdravljenje pacientk in podala odgovor na vprašanje ali je presejanje adenomioze potrebno pred pričetkom zdravljenja neplodnosti. V primeru dokazanega vpliva specifičnih ultrazvočnih kazalcev na proces implantacije zarodka bi lahko v naslednji fazi pri teh pacientkah uvedli ciljano terapijo in posledično pozitivno vplivali na uspeh postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo. Tako so na primer že danes preiskovani agensi kot so selektivni antagonisti oksitocina, ki lahko vplivajo na zmanjšano miometrijsko kontraktilnost po prenosu zarodkov.   1.3. Ugotavljali bomo, ali umetno krčenje blastocist pred vitrifikacijo izboljša učinkovitost programa zamrzovanja nadštevilčnih blastocist iz OBMP. Umetno krčenje rutinsko izvajajo v večini IVF centrov, vendar pravih primerjalnih študij o prednostih tega postopka še ni. Najprej bomo uporabili živalski model in nato klinično uporabne človeške blastociste, ki jih bomo po odmrzovanju in pred prenosom v maternico opazovali s time-lapse mikrokamerami in na njih opravljali morfometrijo. Klinične rezultate bomo primerjali v multicentrični randomizirani raziskavi. V tekočini iz blastocela bomo poskusili identificirati proteine, ki bi morda lahko napovedali razvojni potencial zarodka. V jajčnih celicah in nepravilno delečih se zigotah bomo poskušali markirati proteine spermijevega centrosoma, jih opazovati s konfokalnim mikroskopom in ugotoviti njegovo vlogo pri nepravilni oploditvi in delitvi. V semenu pacientov z astheno-, oligo- in kriptozoospermijo bomo dokazovali vsebnost prostih kisikovih radikalov in testirali njihovo vlogo pri slabšanju kakovosti semena. Za semenske vzorce z izredno nizkim številom semenčic bomo modificirali klasično tehniko krioprezervacije in seme zamrzovali v mikrokapljicah, da bi izboljšali učinkovitost shranjevanje semena v kriobanki.   1.4. Celiakija je avtoimuna bolezen tankega črevesa povezana s številnimi zdravstvenimi problemi zaradi malabsorbcije in problemi z reproduktivnim zdravjem. Čeprav je povezava med celiakijo in plodnosjo ugotovljena, so rezultati raziskav še vedno slabo dokumentirani in potrjeni.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt se loteva reševanja aktualnih problemov sodobne reproduktivne medicine. To je primerna obravnava pacientk v postopkih zdravljenja neplodnosti z biomedicinsko pomočjo, ki zaradi neadekvatne odzivnosti na terapijo, ne morejo pričakovati visoke uspešnosti zdravljenja z OBMP. Pričakujemo da bomo potrdili klinično uspešnost postopka senzibilizacije receptorjev za FSH v celicah granuloze in na ta način izbojšal klinično i uspešnost zdravljenja. Problem ugnezditve zarodkov v postopku OBMP je pogosto odvisen od pripravljenosti sluznice maternice za implantacijo. Ehografski parametri izgleda endometrija, njegova vaskularizacija in subendometrijska kontraktilnost ter spremembe izgleda miometrija zaradi prisotnosti adenomioze , kar jih lahko predelimo z ehografsko preiskavo, lahko razjasnijo pogostnost ponavljajočega se izostanka implantacije (RIF) po prenosu zarodkov v maternico. Spoznavanje značilnosti gamet in zgodnjih zarodkov med razvojem v in vitro pogojih je pogoj za uspešno klinično aplikacijo postopkov zdravljenja z OBMP. Analiza prvih ur razvoja zarodkov po modifikaciji tehnike vitrifikacije oz. zamrzovanja blastocist na živalskem modelu lahko pomembno izboljša klinično uporabnost metode. Analiza tekočine iz blastocela ni klinično opredeljena vsekakor pa odpira možnosti za spoznavanje genetske raznovstnosti blastocist glede na njihovo sposobnost za implantacijo. Glede na aktualnost problema celiakije v sodobni družbi bi rezultat raziskave reproduktivnega zdravja te skupine pacientov obogatil znanje o tej autoimuni bolezni v povezavi z reproduktivnim zdravjem. Podobne raziskava v Sloveniji ni opravljena, rezultati pa bi bili pomembni paciente. Iskanje ustreznih protokolov spodbujanja razvoja foliklov pri pacientkah z slabo odzivnostjo na gonadotropine je izziv sodobne reproduktivne medicine. Raziskave tega problema potekajo v številnih centrih vendar še ni dokončnih odgovorov na reševanje tega problema. Receprivnost endometrija in iskanje diagnostičnih kriterijev za prepoznavanje ustreznih parametrov, ki bi pravilno opisali njegovo receptivnost, še vedno ni. Neinvazivna metoda spremljanja razvoja z ultrazvokom lahko na neinvaziven način prispeva k boljši opredelitvi in oceni receprivnosti endometrija pri pacientkah v postopku zdravljenja z OBMP. Kljub dolgoletni klinični rabi ultrazvoka, za njegovo uporabnost kot jo načrtuje naša raziskava , v stokovni literaturi ni veliko podatkov. Spoznavanje mehanizmov oploditve in delitve blastomer, razvoja zarodka, do stopnje blastociste, razvoj uspešnih tehnik shranjevanja blastocist ter prepoznavanje njihove implantacijske sposobnosti so temeljni pogoji za razvoj klinično uspešnega postopka OBMP. Vpliv celiakije na razvoj ženske in moške neplodnosti ter na reproduktivno zdravje žensk ni docela raziskan.  Enako ni raziskana možnost pozitivnega vpliva zdravljenja z brezglutenskimi dietami na odpravo teh vplivov.
Pomen za razvoj Slovenije
Slaba odzivnost jajčnika pri pacientih, ki se zdravijo zaradi neplodnosti z OBMP je pogosto stanje, ki ga zabeležimo pri 20% – 25% pacientk. Stimulacija ovulacije v tej skupini pacientk je pogosto neuspešna ali pa jo uspešno zaključimo z visoko porabo dragih zdravil ( gonadotropinov). Stroški takšnega zdravljenja so zato izjemno visoki in bi klinična uporabnost protokolov, ki bi izboljšali odzivnost jajčnika na gonadotropine in tako tudi nižje stroške zdravljenja , imela pomemben vpliv tudi za zdravstveno blagajno. Velika večina ( do 60%) ciklusov OBMP ne konča z zanositvijo kljub prenosu dobrih zarodkov. Zato bi tehnika prepoznavanja rceptivnosti endometrija ter stanj, ki ne obetajo dober kliničen rezultat prenosa zarodkov, lahko pomembno izboljšala uspešnost embriotransferja. V primeru, ko endometrij ne obeta dober kliničen izid bi obstajala možnost odloga embriotransferja in vitrifikacije zarodkov ter njihov prenos v naslednjem, bolj primernem ciklusu. Klinična uporabnost zamrzovanja blastociste po izsrkanju blastocela (kolapsinga blastociste) pred  vitrifikacijo zakteva klinično preverjanje. Uspešna tehnika zamrzovanja blastocist lahko poveča uspešnost postopkov zdravljenja z OBMP v skoraj 40-50% vseh ciklusov OBMP. Ozaveščenost o vplivo celiakije na reproduktivno funkcijo je pomemben podatek tudi za organizirana združenja bolnikov, kot je to Slovensko društvo za celiakijo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno