Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Spolna diferenciacija v medijski industriji

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.06.03  Družboslovje  Politične vede  Komunikologija 

Koda Veda Področje
S265  Družboslovje  Tisk in komunikacijske vede 

Koda Veda Področje
5.06  Družbene vede  Politične vede 
Ključne besede
spolna diferenciacija, mediji, politična ekonomija komuniciranja, enakost, intersekcionalnost, medijska produkcija, medijska potrošnja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  24767  mag. Mojca Frelih  Družboslovje  Raziskovalec  2016 - 2018  166 
2.  18944  dr. Majda Hrženjak  Antropologija  Raziskovalec  2016 - 2018  335 
3.  28994  dr. Živa Humer  Družboslovje  Raziskovalec  2016 - 2018  233 
4.  37694  mag. Maja Jančič  Ekonomija  Raziskovalec  2017 - 2018  89 
5.  24365  dr. Dejan Jontes  Družboslovje  Raziskovalec  2016 - 2018  263 
6.  07633  dr. Breda Luthar  Politične vede  Raziskovalec  2016 - 2018  405 
7.  21687  dr. Mojca Pajnik  Politične vede  Vodja projekta  2016 - 2018  597 
8.  21686  mag. Brankica Petković  Politične vede  Raziskovalec  2016 - 2018  223 
9.  22331  dr. Maruša Pušnik  Politične vede  Raziskovalec  2016 - 2018  370 
10.  37416  dr. Marko Ribać  Politične vede  Raziskovalec  2016 - 2018  35 
11.  20544  Irena Salmič    Tehnični sodelavec  2016 - 2018 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0366  Mirovni inštitut  Ljubljana  5498295000  3.430 
2.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  38.998 
Povzetek
Znanstvena izhodišča Projekt se ukvarja s procesi spolne diferenciacije v medijski industriji, ki se reproducirajo skozi konvergenco medijev, konglomeracijo in komodifikacijo, v kontekstu vzpona informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Izhajamo iz spoznanja o odsotnosti ustreznih epistemologij in metod za ustrezno naslavljanje spolne diferenciacije v medijih. SPOLMED vpelje teoretična izhodišča feministične politične ekonomije komuniciranja, ki izpostavlja potrebo po sinergiji makro, mezo in mikro ravni preučevanja oziroma predpostavlja strukturno in institucionalno analizo v prepletenosti z izkušnjami akterjev in akterk, ki delujejo v medijski industriji oziroma v njej participirajo kot potrošniki in potrošnice. Izhodišče je, da razmerja med spoli niso konstituirani zgolj v odnosu do sredstev produkcije, ampak tudi v odnosu do reprodukcije in reproduktivnega dela, vključno s potrošnjo. SPOLMED vpelje feministično razumevanje spola z inkluzivnim pojmovanjem, ki preučuje razmerja med spoli in integrira perspektivo intersekcionalnosti, prek katere ugotavlja prepletenosti spola z razsežnostjo etničnosti, seksualnosti ipd., kar producira diskriminacijske učinke.   Opredelitev problema Analize kažejo na številne vzorce spolne neenakosti v globalizirani industriji množičnih in spletnih medijev. Uredniške in menedžerske položaje v večini zasedajo moški, ženske imajo manjše možnosti za napredovanje na delovnem mestu, so v bolj prekarnem položaju, z nižjimi plačami, več jih je vključenih v nestandardne oblike dela. Spolna diferenciacija se kaže tudi na ravni produkcije novic, ki ustvarjajo enoznačne podobe prek seksualizacije spola, s podreprezentiranostjo žensk kot subjektov novic in s povezovanjem žensk kot bolj primernih za zdravstvo in socialo ne pa za ekonomijo in politiko. V slovenskem kontekstu je zaznati manko raziskav, ki bi temeljito preučile mehanizme in prakse spolne diferenciacije v medijih. Predvsem je potrebna integracija prevladujočih študij reprezentacije spola s preučevanjem strukturnih razmerij medijske produkcije in potrošnje v Sloveniji v obdobju post-tranzicije, kar še ni bilo raziskano.   Relevantnost, cilji raziskave in vpliv SPOLMED neposredno naslavlja spolne neenakosti in si zastavlja cilj, ki je analizirati uspoljenost na preseku medijske politike, produkcije in potrošnje v izbranih medijih v Sloveniji z namenom prispevati k spodbujanju programskih politik, mehanizmov in vsebin, ki podpirajo načela enakih možnosti. Nadalje je cilj v odpiranju raziskovalnega polja, ki je v Slovenije spregledano. Z zapolnjevanjem vrzeli je pričakovati vpliv na nadaljnji razvoj področja v slovenskem in širšem mednarodnem kontekstu. Cilj je tudi v revitalizaciji spregledanih teoretičnih pristopov, ki nam omogočajo probleme medijev in spola misliti intersekcijsko, na presečiščih mikro in makro struktur in praks delovanja v medijski industriji.   Izvirnost in raziskovalne metode Projekt postavlja spregledano feministično politično ekonomijo komuniciranja v središče analize, s čimer je omogočeno integrirano preučevanje spola kot izkušnje, z umeščanjem v strukturne značilnosti kapitalistične in uspoljene družbe. Empirična raziskava je zasnovana na pristopu »mešane metodologije«. V začetni fazi projekt uporabi historično primerjalno analizo za vpogled v razvoj medijskih politik v Sloveniji z gledišča spola. Poslužujemo se tudi metod analiza politik in analiza okvirjanja, ki ju uporabimo v kombinaciji z intervjuji z zaposlenimi v izbranih medijih. Uspoljenost na ravni medijske produkcije bomo preučevali s kombinacijo metod analiza dokumentov, diskurzivna analiza, intervjuji in opazovanje z udeležbo na izbranih medijskih institucijah. Tipične vzorce uspoljenosti medijske potrošnje bomo ugotavljali s standardiziranim vprašalnikom na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije. Izvedli bomo tudi fokusne skupine in uporabili analizo dnevniških zapiskov medijskih praks izbranih respondentov.
Pomen za razvoj znanosti
SPOLMED prispeva k razvoju raziskovanja spolne diferenciacije v medijski industriji, prinaša rekonceptualizacijo obstoječih pristopov, inovativna epistemološka spoznanja in empirične rezultate o uspoljenosti medijskega sistema v Sloveniji, kar še ni bilo predmet podrobnih analiz, in sicer: - z razvijanjem teoretskih pristopov feministične politične ekonomije komuniciranja (FPEK), ki je bila v mednarodnem prostoru v zadnjih treh desetletjih spregledana, v Sloveniji pa še ni bila predmet podrobne analize; - z razvijanjem integriranega pristopa FPEK, ki za razliko od prevladujočih pristopov v politični ekonomiji komuniciranja obravnava presečišča materialne in kulturne perspektive ter obravnavo produkcije skupaj z reprodukcijo, vključno s potrošnjo kot ključnih procesov, prek katerih poteka spolna diferenciacija v medijski industriji; - s pristopom, ki je redko uporabljen v analizi medijskih industrij, in sicer z večnivojsko analizo, tj. analizo na presečišču makro struktur digitalnega kapitalizma, mezo organizacijske ravni medijskih institucij in mikro ravni simbolnega konstruiranja pomenov – za sistematično analizo uspoljenosti medijskega sistema; - s teoretizacijo spola s feministične perspektive, z uvajanjem inkluzivnega spola za preučevanje relacijske dinamike med spoli ter z upoštevanjem intersekcionalnosti za razumevanje kompleksnih neenakosti v medijski industriji; - s sistematično analizo spolne diferenciacije medijskega sistema v Sloveniji, s poudarkom na preučevanju televizične in spletne uspoljenosti informativnih in dokumentarnih žanrov, za zapolnjevanje vrzeli v analizah medijskega sistema v Sloveniji. Preučevali bomo uspoljenosti politik, produkcije in potrošnje, pri čemer se bomo osredotočali na součinkovanje spola, delovne produkcije, socialne reprodukcije (družine, življenjskega obdobja in skrbstvenih odgovornosti) in potrošnje; - z uporabo kombiniranih metod; V projektu se ne bomo zadovoljili zgolj z navajanjem podatkov o relativnem položaju žensk in moških v medijski industriji, kar prevladuje v sicer redkih raziskavah o spolu v medijski produkciji. Podrobno analizo na ravni politik, produkcije in potrošnje bomo izvedli z uporabo različnih kvalitativnih in kvantitativnih metod: analiza politik, analiza uokvirjanja in diskurzivna analiza, opazovanje z udeležbo, intervjuji, fokusne skupine, dnevniki, standardizirani vprašalnik na reprezentativnem vzorcu; - s strategijo diseminacije rezultatov, s katero projekt na različne načine (objave, konference, simpozij, spletna stran, sporočila za javnost, objave v medijih idr.) naslavlja relevantne javnosti, tako znanstvene in strokovne, kot tudi medijske industrije in splošno javnost.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt si zastavlja cilj, ki je analizirati spolno diferenciacijo v medijski industriji na preseku medijskih politik, procesov produkcije in potrošnje v izbranih medijih v Sloveniji. Neposredni pomen SPOLMED za gospodarstvo in družbo, specifično za medijske industrije in javnost nasploh je v prispevku  k spodbujanju programskih politik, mehanizmov in vsebin, ki podpirajo načela enakosti spolov. V analizi medijev z gledišča politične ekonomije so v ospredju vprašanja medijskih sistemov v času finančne krize, odnos med mediji in državo, posledice vzpona IKT, ki ostajajo v rokah »dominantnega« raziskovanja, iz katerega so feministične perspektive še vedno izključene. Postavljanje spola v fokus analize ima velik pomen, ki je v razkrivanju spolnih neenakosti na televiziji in spletih medijih v Sloveniji.   Pričakujemo, da bo SPOLMED pokazal na potrebo po sistemskem reševanju problema neenakosti spolov v medijih, ki bi vključevalo tako izobraževanja in usposabljanja za vodilne kadre kot za vse zaposlene, zlasti ozaveščanja o enakih možnostih žensk in moških, uvedbi ukrepov na sistemski, nacionalni ravni, kot tudi na ravni medijskih institucij, ki bi zakonsko spodbujali večjo enakost med spoloma v razmerju med produktivnim in reproduktivnim delom. Obenem je pričakovanje, da bo projekt pokazal na potrebo po zagotavljanju možnosti po enakosti spolov v zaposlovanju, plačnem sistemu, zastopanosti v organizacijskih strukturah na različnih ravneh.   Potrebno je tudi zagotoviti čim širše zavedanje in podporo medijskih delavcev in delavk, da producirajo kakovostne vsebine, ki niso spolno pristranske. Prav tako je relevantno prispevati k zavedanju o spolni diferenciaciji pri občinstvu. Z angažiranim raziskovanjem na terenu, ki vključuje intervjuje in fokusne skupine z zaposlenimi v medijskih institucijah in opazovanje z udeležbo je pričakovati opolnomočenje kadrov in medijskih institucij in večje zavedanje pomena enakosti spolov.   Z diseminacijskimi strategijami popularizacije znanosti oziroma predstavitve rezultatov projekta pričakujemo večje zavedanje o razsežnostih (ne)enakosti spolov v medijih tako v medijih kot v družbi. Projekt je neposrednega pomena tudi za izbrane medijske institucije, javno RTV SLO in privatno POP TV in za spletna medija rtvslo.si ter 24ur.si. Neposredni pomen je tudi v prispevku k dvigovanju zavedanja o zakonodaji v Sloveniji s področja enakosti spolov, obenem projekt neposredno naslavlja probleme, ki so izpostavljeni v Resoluciji o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških za obdobje 2015-2020.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno