Projekti / Programi
Sistemska podpora odločanju pri urbani prenovi slovenskih naselij z vidika uravnoteženja energetske učinkovitosti in upravljanja z lokalnimi viri v soseskah
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.12.01 |
Družboslovje |
Arhitektura in oblikovanje |
Arhitektura |
| Koda |
Veda |
Področje |
| T240 |
Tehnološke vede |
Arhitektura, oblikovanje notranjosti |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
arhitektura, grajeno okolje, soseska, trajnostna prenova, sistem kazalcev, podpora odločanju, metode presojanja, racionalna raba virov
Raziskovalci (10)
Organizacije (2)
Povzetek
Raziskovalni projekt predlaga vzpostavitev podatkovno-osnovanega sistema za podporo odločanju pri modularni urbani prenovi slovenskih naselij na ravni sosesk z vidika njihove energijske in trajnostne učinkovitosti. Reševanje te problematike na sistematičen in metodološko dorečen način narekuje zanesljive metrike za vrednotenje lastnosti grajenega okolja. Obenem daje konsistentno in jasno definirane ciljne kvalitete, ki lahko opredmetijo cilje trajnostnih politik in so obenem ključni nosilci pomena, tako za prebivalce kot načrtovalce in izvajalce smotrne prenove sosesk. Natančneje raziskava razvija model vrednotenja trajnostne učinkovitosti na osnovi modularnega sistema kazalcev in povezane metode interpretacije vrednosti. Gre za zasnovo instrumenta, ki na osnovi merljivih kvantitativnih in kvalitativnih kazalcev presoja trajnostno učinkovitost sosesk skozi pet temeljnih kategorij, in sicer z vidika: a) energijske učinkovitosti, b) okoljske učinkovitosti, c) racionalne rabe in ureditve grajenega prostora, d) stopnje aktivnosti prebivalcev (skupnosti) in e) stopnje uporabe pametnih tehnologij/rešitev. Vsaka od danih kategorij je motrena skozi optiko treh strateških ravni, in sicer: 1) stavbe oziroma gospodinjstva, 2) javnega/vmesnega prostora 3) organizacije prometa in infrastrukture.
Takšen okvir prinaša možnosti za vrednotenje sosesk tako v smislu naravnih in grajenih lastnosti, videza in funkcionalnosti, kot tudi aktivnosti, navad in demografsko-socialne strukture prebivalcev. Skozi te elemente in pojave je mogoče kvalitete prostora prenesti v merljivo obliko, ne zgolj v raziskovalne namene, ali kot podporo odločanju v prostorskih intervencijah, pač pa tudi kot sredstvo izobraževanja o prostorskih danostih ter spodbujanja odgovornega odnosa do njegovih zmogljivosti.
Zasnovo modela vrednotenja bo spremljala empirična obravnava šestih slovenskih pilotnih sosesk. Le-te bodo služile kot »raziskovalni poligon« za zasnovo sistema kazalcev, preverjanje uporabnosti, funkcionalnosti in zanesljivosti instrumenta v slovenskem prostoru. V skladu s predvidenim pomanjkanjem nekaterih podatkov in kazalcev na ravni sosesk bo raziskava obravnavala tudi njihovo razpoložljivost in uporabnost ter možnosti uporabe pametnih storitev in omrežij za zajem mikro-prostorskih podatkov s strani prebivalcev (crowdsourcing). V skladu z evropskimi težnjami in premiku k odzivnim in odgovornim skupnostim bodo preučene možnosti prilagajanja sistema kazalcev za namen aktiviranja/informiranja/izobraževanja skupnosti in posameznikov o učinkovitosti njihovih sosesk, o ključnih parametrih presojanja in o smotrnih smereh ukrepanja na individualni in kolektivni ravni.
Eden pomembnih ciljev, ki zagotavlja inovativni potencial raziskave, je modularnost in prilagodljivost sistema indikatorjev na način, da omogoča presojo in primerjavo različnih oblik sosesk z lokalno specifičnimi značilnostmi. Obenem ohranja zadostno mero univerzalnosti za vrednotenje na primerljiv, ponovljiv in preverljiv način. In drugič, modularnost pri presoji omogoča tudi modularnost pri ukrepanju. To nadalje pomeni možnost postopne prenove in racionalizacije soseske oz. naselja, začenši s tistimi ukrepi, ki se na podlagi izvedene presoje izkažejo za najbolj nujne/ekonomsko upravičene/izvedljive/specifikam okolja prilagojene.
Pretres elementov in pojavov grajenega okolja in njegovih kvalitet na ravni sosesk z bolj interdisciplinarnim in holističnim pristopom dodaja nova spoznanja o njihovi dinamiki v zalogo znanj sodelujočih raziskovalnih disciplin, ki se lotevajo prenove sosesk in njihove bolj trajnostne in kakovostnejše zasnove. Člani projektne skupine s svojim izobrazbenim ozadjem (arhitektura, urbanizem, načrtovanje, gradbeništvo, geografija), dosežki in predhodnim sodelovanjem v projektih izkazujejo kompetentnost in ustrezno znanstveno kapaciteto za implementacijo predlaganega raziskovalnega projekta.
Pomen za razvoj znanosti
RELEVANTNOST RAZISKAVE
Raziskovalni projekt zasleduje smernice in uresničuje zastavljene cilje evropskih strateških dokumentov na več področjih. Relevanten je na ravni zasledovanja ciljev evropske energetske učinkovitosti, zmanjševanja toplogrednih emisij in uporabe alternativnih virov energije[1]. Skladen in relevanten je v okviru smernic pametnih mest in inteligentnih rešitev s podporo IKT v okviru Digitalne Agende Evrope (DAE[2]. Na področju upravljanja s podatki in podatkovno-podprtim odločanjem predlagani raziskovalni projekt prispeva k ciljem direktive INSPIRE[3], kot tudi k strategiji inovativne politike EU [4], zlasti s spodbujanjem sodelovanja splošne javnosti in prebivalcev pri razumevanju urbanih okolij in njihovemu potencialu ter pri premiku k odzivnim skupnostim. Z vzpostavitvijo instrumenta za zagotavljanje podatkov o trajnostni učinkovitosti in splošni dinamiki urbanih prostorov v podporo odločanju, je projekt skladen s cilji in ambicijami programov ESPON[5], Smart cities and communities[4] IEEE Smart Cities Initiative[6] .
Na nacionalni ravni je predlagani RP skladen s temeljnimi usmeritvami strateških razvojnih programov, na vseh omenjenih področjih, ki sledijo evropskim direktivam in dokumentom.
POMEN ZA RAZVOJ ZNANOSTI OZIROMA STROKE
Rezultati projekta so pridobljeni s podporo znanj in metod dela širšega spektra disciplin, in na ta način nagovarjajo širšo raziskovalno, strokovno in akademsko skupnost. Na ta način je omogočen prenos novih znanj med disciplinami, ki se ukvarjajo z urejanjem prostora.
Z vidika arhitekturnih in urbanističnih praks dani projekt prispeva k razširjanju znanj na področju evalvacije in presoje kakovosti grajenega okolja kot celote in analitično, po posameznih delih. Z identifikacijo posameznih kategorij in elementov (grajenega, naravnega, družbenega, tehnološkega okolja sosesk), na podlagi katerih so osnovani kazalci presoje, se v okviru raziskave prispeva k znanju o povezanosti in soodvisnosti elementov, kot tudi o pomenu in vlogi, ki ga posamezna stanja imajo na energetsko učinkovitost, okoljsko vzdržnost, ekonomsko vitalnost ali kakovost bivanja.
Revizija elementov grajenega okolja in njegovih kvalitet na ravni sosesk dodaja nova spoznanja o dinamiki grajenega prostora v zalogo znanj sodelujočih raziskovalno-strokovnih disciplin, ki se lotevajo prenove sosesk in njihove bolj trajnostne in kakovostnejše zasnove.
[1]http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?qid=1399375464230&uri=CELEX%3A32012L0027
[2] Digital Agenda for Europe: http://ec.europa.eu/digital-agenda/
[3] Infrastructure for Spatial Information in the European Community
[4] Smart cities and communities - European innovation partnership
[5] ESPON: http://www.espon.eu/main/
[6] The IEEE program to develop ten smart cities
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt je družbeno pomemben zaradi prenosa, razvoja in navezave na celovite cilje trajnostnega razvoja bivalnega okolja iz evropskega in svetovnega merila v slovenski prostor. Ob tem izrazito črpa iz različnih disciplin, jih s tem povezuje in daje širšo legitimnost interdisciplinarnemu pristopu, ki je ob ukvarjanju s tovrstno tematiko nujno potreben. Z aktivnim vključevanjem posameznikov v pridobivanje podatkov, z osveščanjem in izobraževanjem o trajnostni učinkovitosti njihove soseske, s katero imajo neposredno in konkretno izkušnjo ter aktivnim vključevanjem v sistem ukrepov prenove, se spodbuja aktivno 'meščanstvo' (oz. državljanstvo, ang. active EU citizenship[1]) ter možnost odgovornega soodločanja v sodobnih, z IKT-podprtih, demokratičnih družbah.
Osmišljenje sosesk kot nosilcev prenove in trajnostnega razvoja na področju bivalne kulture je neposredno družbeno relevanten in pomemben dejavnik pri zavezah po zmanjšanju porabe energije, emisij in uporabe alternativnih virov, a tudi oprijemljiva, obvladljiva, vitalna, še dovolj konkretna in na ravni ukrepov sinergijska celota pri vprašanjih ohranjanja identitete, kulturno-zgodovinske dediščine, aktivnosti demokratične skupnosti in prenosa družbenih vrednot. Naslavlja prostor bivanja, ki vključuje tako zasebni prostor in navade prebivalcev kot tudi javno dobro - javni prostor in gradnike javne infrastrukture ter 'idealističnemu' povojnemu konceptu soseske v luči sodobne realnosti zopet vrača pomen, ki se je s porastom stihijskega individualizma porazgubil.
S trajnostno izkaznico sosesk smo korak bližje k celostnemu, operativnemu pregledu in vpogledu nad stanjem trajnostne prostorske učinkovitosti na področju bivanja in ravnanja s prostorom v urbaniziranih področjih Slovenije. Nosilci (ministrstva, občine, zavodi, inštituti) in upravljavci prostora ter infrastrukture, zakonodajalci, pripravljavci energetskih ter prostorskih politik in nosilci odločanja s projektom pridobijo osnove strateškega 'orodja' presoje, regulative, oblikovanja strategij in politik. V drugi fazi pa operativno orodje modularne prenove.
Neposredni pomen za gospodarstvo obsega tehnološki razvoj (vpliv na razvoj gradbenih, infrastrukturnih, trajnostno naravnanih tehnologij in pametnih rešitev na področju arhitekture, oblikovanja, urbanizma ter mest), povezovanje podatkov in kazalcev, povezovanje in implementacija različnih tehnologij z nosilci prostora in družbeno angažiranimi interesnimi skupinami (tudi s pomočjo IKT tehnologij), uvaja enega izmed pripomočkov za oblikovanje strateško-operativnih politik, ki bodo povezale trajnostno prenovo sosesk s smiselno in donosno gospodarsko logiko v eko-družbo, ki ni le socialno-etično bogatejša, ampak na ta račun tudi gospodarsko prosperira in iz tega črpa svojo konkurenčnost.
[1] Council Regulation (EU) No
390/2014 of 14 April 2014 establishing the ‘Europe for Citizens’ programme for the period 2014-2020
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
