Projekti / Programi
Pomen odprtega urbanega prostora za zdravo odraščanje in aktivno staranje
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.08.00 |
Družboslovje |
Urbanizem |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S240 |
Družboslovje |
Načrtovanje mest in podeželja |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
Javno zdravje, odprte površine, demografske spremembe, prostorsko načrtovanje, zdravo staranje, zdravo odraščanje, zdrav vedenjski slog
Raziskovalci (8)
Organizacije (3)
Povzetek
Zdravo odraščanje in aktivno staranje sta temi, ki sta v praksi načrtovanja mest tekom tranzicijskega obdobja v Sloveniji zapostavljeni, saj so s prehodom v tržni sistem pogosto v ospredju drugi motivi prostorskega načrtovanja, čeprav je urbanistično planiranje nastalo prav z namenom zagotavljanja javnega zdravja. Novejša kolektivna gradnja ranljivim skupinam uporabnikov, to so otroci in starejši, ponavadi ne omogoča ustrezne telesne dejavnosti. Okolje, ki ne spodbuja vsakodnevnega gibanja s peš dostopnostjo storitev ter zadrževanjem zunaj, posredno prispeva k manj zdravemu življenjskemu slogu otrok in starostnikov. Posledice za ranljive skupine prebivalcev mesta so zmanjšana telesna učinkovitost otrok in njihova čezmerna prehranjenost, za starejše pa so posledice povečanje števila padcev zaradi zmanjšane gibljivosti in koordinacije ter hitrejša odvisnost od različnih oblik pomoči na domu oziroma hitrejša potreba po vključenosti v dom starostnikov. Predlagana raziskava bo v meddisciplinarnem pristopu povezala urbanistično načrtovanje z javnim zdravjem, pri čemer se bo usmerila na telesno dejavnost kot enega ključnih vidikov zdravega življenjskega sloga ter na šolske otroke in na starejše prebivalce mesta, ki živijo doma, kot dve ključni skupini. Metode raziskave vključujejo (1) kvantitativno analizo prostorskih podatkov in podatkov o gibalnih sposobnostih in telesnih značilnostih otrok na ravni izbranih šolskih okolišev Mestne občine Ljubljana in (2) kvalitativne pristope, kot so anketni vprašalniki in fokusne skupine z otroki, s starši in učitelji v izbranih šolah, kjer bomo ugotavljali pomen odprtega prostora v šolskem okolišu pri načinu preživljanja prostega časa otrok in starejših ter stališča staršev in učiteljev do problematike. V okviru fokusnih skupin bo izveden tudi likovni natečaj za osnovnošolske otroke na temo preživljanja prostega časa, s katerim želimo ugotoviti pomen in način rabe odprtega prostora v življenju otrok. Rezultati in njihova predstavitev bodo naslavljali raziskovalce, načrtovalce mest s pripravljalci in izvajalci mestnih politik ter splošno javnost. Predstavljeni bodo v obliki člankov v znanstvenih revijah in predstavitev na konferencah, v strokovnih in splošnih medijih. Z interdisciplinarnim povezovanjem strok javnega zdravja in planiranja, ki se praksi često ne izvaja, bo ugotovljena povezava med možnostmi za zadrževanje na zelenih površinah mesta ter zdravim življenjskim slogom, poleg tega pa bo ugotovljeno tudi, kaj uporabnikom prostora predstavlja glavne ovire, da odprtih zelenih površin ali povezav v mestu ne uporabljajo na dejaven način. Z boljšim prostorskim načrtovanjem bi se na ta način povečala telesna dejavnost prebivalcev in hkrati zmanjšala obolevnost za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, kar utegne telesno dejavnost vsaditi v življenjski slog otrok in jo spremeniti v zdravo navado do starosti, poleg tega pa tudi zmanjšanjšati možnost starostne odvisnosti starih ter dolgotrajne oskrbe ter podaljšati čas njihove delazmožnosti.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen raziskave je v povečevanju interdisciplinarnosti na področju načrtovanja prostora z vključevanjem konceptov in meril s področja javnega zdravja in gibalne učinkovitosti. Raziskava prispeva k celostni obravnavi ožjega bivalnega okolja za kakovostno bivanje v mestu, dokazuje pomen javnega odprtega prostora, kot tudi potrebo po sprotnem ugotavljanju potreb prebivalcev, nadalje pa prispeva tudi k povečanju enakih možnosti kakovosti bivanja ter k izboljševanju neenakosti v zdravju. Rezultati so namreč podprli pomen kakovosti odprtega prostora za njegovo dejavno rabo med starejšimi in otroci, tudi (oziroma še posebej) v manjših krajih in suburbaniziranih območjih. Predlagana metoda ocenjevanja in spremljanja kakovosti odprtega prostora je bila empirično preverjena tudi s subjektivnimi ocenami uporabnikov, in sicer skupin, ki sta redkeje vključeni v načrtovanje prostora, torej otrok in starejših. V raziskavi je bila tudi preverjena veljavnost indeksa hodljivosti (Leslie E., Cerin E. idr., 2007; Frank in sod., 2010; Frank in sod., 2005; Frank in sod., 2004; Leslie E., Coffee N. in sod., 2007; Owen in sod., 2007; Sundquist in sod., 2011) tudi v majhnih mestih in za specifične skupine uporabnikov, pri čemer smo podprli njegovo uporabnost za napoved dejavnega funkcionalnega premikanja (konkretno prihod v šolo), ter pomanjkljiv zajem meril, ki se nanašajo na kvalitativne lastnosti in so pomembne za druge motive in načine rabe prostora. Raziskava je dala boljši vpogled v motive in omejitve za telesno dejavnost otrok in starejših in pokazala na nekatere vidike, ki so bili do sedaj manj v ospredju; npr. možnosti za telesno dejavnost deklet, načini prihoda otrok v šolo, zmanjševanje radija gibanja, možnosti za telesno dejavnost starejših v mesten odprtem prostoru itd.
Pomen za razvoj Slovenije
Kljub sorazmerno dobri sistemski rešitvi organizirane športne vadbe otrok v Sloveniji (Tremblay idr., 2016), je raziskava opozorila na nekatere pomanjkljivosti. Ugotovitve o izrazitem zmanjšanju telesne dejavnosti otrok na predmetni stopnji osnovne šole narekujejo premislek o organizaciji šolskega dela v tem obdobju, še posebej ob vedno bolj prepričljivih znanstvenih spoznanjih o povezanosti telesne dejavnosti s kognitivnim delovanjem. Zlasti opozarjamo na premalo možnosti za telesno dejavnost najstniških deklet. Za šole in odločevalce na ravni šolske politike so bili v okviru izsledkov telesne dejavnosti podani predlogi za vzpodbujanje telesne dejavnosti, ki je posredno vezana na pouk, torej v času prihoda v šolo in iz nje in v okolici šole. Raziskava posebej izpostavlja pomen aktivnega prihoda v šolo za telesni fitnes, pri čemer izpostavljamo tisto skupino otrok, ki prihaja v šolo z mešanim tipom transporta in javnim prevozom, saj tam nismo dobili celotne slike stanja aktivno prepotovane razdalje in se zato kaže nujnost nadaljnje analize. Na področju prostorskega načrtovanja raziskava opozarja na nepovezanost med posameznimi urejevalci prostora. Stanovanjske novogradnje večinoma vodijo zasebni investitorji, pri čemer občine niso vselej uspešne pri zagotavljanju dovolj velikih in kakovostnih zelenih površin. Promet pa posebej ureja Sektor za investicije v ceste in Sektor za vzdrževanje in varstvo cest ter prometno varnost, pri čemer je poudarek na motoriziranem prometu in ne na peš povezavah. Metoda, ki je bila uporabljena za ekspertno oceno odprtih površin, je lahko orodje za nadzor kakovosti mest in okolišev po merilu šibkega uporabnika, saj se rezultati skladajo z njihovimi mnenji. Upoštevanje ugotovitev raziskave bi prispevalo k bolj enaki kakovosti bivanja zlasti ranljivih skupin uporabnikov (otroci in starejši) ter zmanjšalo neenakosti v zdravju, pri čemer imajo odprte zelene površine izravnalno funkcijo (Ward Thompson, 2016).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
