Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Regionalni projekt Chactn: raziskava arheološke pokrajine v osrednjem majevskem nižavju

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.02.00  Humanistika  Arheologija   

Koda Veda Področje
H340  Humanistične vede  Arheologija 

Koda Veda Področje
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
Ključne besede
Arheologija, Maji, daljinsko zaznavanje, lidar, pokrajinska arheologija, terenski pregledi
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  35010  Nataša Đurić  Geodezija  Raziskovalec  2016 - 2017  30 
2.  25640  dr. Žiga Kokalj  Geografija  Raziskovalec  2016 - 2018  353 
3.  28658  dr. Aleš Marsetič  Geodezija  Raziskovalec  2016 - 2017  102 
4.  15112  dr. Krištof Oštir  Geodezija  Raziskovalec  2016  577 
5.  25040  Peter Pehani    Tehnični sodelavec  2018  97 
6.  36950  Maja Somrak  Računalništvo in informatika  Tehnični sodelavec  2017 - 2018  25 
7.  18930  dr. Ivan Šprajc  Arheologija  Vodja projekta  2016 - 2018  488 
8.  50450  Jasmina Štajdohar  Geografija  Raziskovalec  2017 - 2018 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.423 
2.  3039  Center odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije  Ljubljana  3665313  714 
Povzetek
Pripravo tega projektnega predloga so motivirali rezultati arheoloških terenskih pregledov, opravljenih v vzhodnem delu mehiške zvezne države Campeche v letih 2013 in 2014, ko smo odkrili in dokumentirali ostanke treh večjih mestnih središč: Chactún, Tamchén in Lagunita so doslej prva terensko pregledana najdišča znotraj obsežnega arheološko neraziskanega ozemlja v osrednjem nižavju polotoka Jukatana, poleg tega njihove velikosti, monumentalnost stavb in prisotnost kamnitih spomenikov s hieroglifskimi napisi in datumi izpričujejo njihov pomen v poznoklasični regionalni politični hierarhiji, v kateri je Chactún, eno največjih majevskih mest, doslej znanih v osrednjem nižavju, gotovo imel posebno izstopajoče mesto. Glede na ta dejstva, in upoštevajoč vrsto nepričakovanih posebnosti, po katerih se odlikujejo vsa tri najdišča, je razširitev arheoloških raziskav na njihovo zaledje ne le obetavna temveč tudi močno zaželena.   Za ozemlje, ki se razteza na okoli 80 km2 in vključuje omenjena najdišča, nameravamo pridobiti podrobne podatke o površinsko prepoznavnih arheoloških prvinah z uporabo zračnega laserskega skeniranja (lidar) in terenskimi verifikacijami. Ker celotno območje raziskav leži znotraj severnega dela neposeljene Calakmulske biosfere in je povsem preraščeno s tropskim gozdom, velja poudariti, da lidarska tehnologija – kot dokazujejo nedavni projekti v majevskem nižavju, v katerih je bila uporabljena – predstavlja najbolj primerno in stroškovno učinkovito tehniko daljinskega zaznavanja za odkrivanje antropogenih modifikacij pokrajine na območjih z gostim rastlinskim pokrovom. V našem primeru je dodatna prednost, da bomo surove lidarske podatke obdelali sami, upoštevajoč specifične potrebe raziskave in posebnosti okolja: medtem ko je vodja projekta, ki je doslej vodil devet sezon arheološkega rekognosciranja na jugovzhodu Campecheja, strokovnjak za arheologijo Majev, so drugi člani projektne skupine specialisti za obdelavo lidarskih podatkov in Geografske informacijske sisteme (GIS); med njihove pomembne in mednarodno odmevne dosežke sodijo tudi izpopolnjene tehnike, ki so jih razvili za filtriranje in vizualizacijo lidarskih podatkov in ki so posebej primerne za prepoznavanje in interpretacijo arheoloških ostalin v gozdnatih predelih. Prav tako očitne so prednosti pristopa pokrajinske arheologije, ki ga bomo uporabili. Analize in interpretacije lidarskih podatkov, dopolnjenih s tistimi, ki jih bomo pridobili s terenskimi verifikacijami, nam bodo omogočile, da določimo obsege naselbin in razporeditev in karakteristike drugih tipov antropogenih prvin ter da poiščemo morebitne korelacije s posebnostmi naravnega okolja. Na osnovi rezultatov prostorskih analiz in upoštevajoč vse razpoložljive kontekstualne podatke, vključno s kronološkimi indikatorji, nameravamo rekonstruirati spreminjanje kulturne pokrajine skozi čas in razrešiti vprašanja, ki zadevajo hierarhijo naselij, družbenopolitično organizacijo, poljedelsko rabo zemljišč, upravljanje z vodnimi viri, komunikacijske poti, vpliv okoljskih faktorjev na izbiro lokacij za naselja, poljedelsko izkoriščanje in obredno rabo, kot tudi vlogo verskih pojmovanj v konceptualizaciji naravnega in zgrajenega okolja in oblikovanju kulturne pokrajine.   Območje, predlagano za raziskavo, je še posebno zanimivo zaradi lege sredi obširnega arheološko neraziskanega ozemlja, ki se razteza na okoli 3000 km2; naše razumevanje mnogih vidikov kulture Majev je zato še vedno močno pomanjkljivo, o čemer zgovorno pričajo nepojasnjene posebnosti Chactúna, Tamchéna in Lagunite. Pričakujemo torej, da bodo rezultati naše raziskave, ki bodo omogočili izpopolnitev arheološko slike preučevanega območja in primerjave s sosednjimi regijami, prispevali k rešitvi vrste vprašanj, ki so v arheologiji Majev širšega pomena; poleg dinamike regionalnih povezav in politične geografije bodo osvetlili tudi procese, ki so bili vpleteni v razcvet in propad držav v osrednjem in južnem nižavju.
Pomen za razvoj znanosti
Čeprav je uporaba lidarja v nekaterih nedavno opravljenih arheoloških projektih v majevskih nižavjih jasno pokazala potencial te tehnologije, bodo rezultati naše raziskave dodatno ilustrirali njegovo uporabnost, predvsem zato, ker bomo uporabili napredne metode filtriranja oblaka točk in vizualizacije podatkov, ki so jih razvili sodelavci projekta in so posebno uporabne za odkrivanje arheoloških ostalin pod gostim gozdnim pokrovom. S tehničnega vidika torej pričakujemo izvirne rezultate, ki bodo imeli širše implikacije za ovrednotenje učinkovitosti naših metod v tovrstnih okoljih.   Z vidika specifičnih problemov v arheologiji Majev je mogoče pomen naše raziskave utemeljiti, po eni strani, s prednostmi, ki jih nudi vsestransko preučevanje arheološko pokrajine na širšem območju. Čeprav Chactún, Tamchén in Lagunita, tri večja urbana središča, ki smo jih dokumentirali v letih 2013 in 2014, predstavljajo dodatno zanimivost te regije, bo naš poudarek zdaj na “zunajnajdiščnem” pristopu, katerega potencial dokazujejo razne že opravljene študije. Rezultati lidarskega skeniranja, terenskega preverjanja in prostorskih analiz razporeditve podatkov nam bodo omogočili določitev obsega in značilnosti naselbin, s čimer bomo lahko osvetilili njihovo družbenopolitično organizacijo in vlogo v regionalni hierarhiji, pa tudi reševanje vprašanj, ki zadevajo poljedelsko rabo zemljišč, upravljanje z vodo, komunikacijske poti in vpliv okoljskih dejavnikov pri izbiri mest za naselja, poljedelske površine in obredno rabo, pa tudi vlogo verskih pojmovanj v oblikovanju kulturne pokrajine.   Druga pomembna okoliščina, zaradi katere bodo pričakovani rezultati raziskave širše relevantni za arheologijo Majev, je lega študijskega območja znotraj obsežne arheološko neraziskane regije. Ker gre za samo osrčje ozemlja, ki so ga nekoč poseljevali Maji, je naše razumevanje mnogih vidikov njihove kulture in razvoja še vedno močno pomanjkljivo. Presenetljivo je, da imajo Chactún, Tamchén in Lagunita več posebnosti, ki prej niso bile znane z nobenega drugega majevskega najdišča, pa tudi značilnosti, ki jih s tradicijo Petén, razširjeno na obsežnem območju jukatanskih nižavij, povezujejo veliko bolj kot s sosednjima pokrajinama Chenes in Río Bec. Dodatno zanimivost teh treh najdišč predstavljajo sekundarno uporabljeni spomeniki in poklasične daritve, ki odsevajo dejavnosti še v stoletjih po največjem razcvetu. Ker bo naša raziskava omogočila izpopolnitev arheološke slike preučevanega območja, bo primerjava s sosednjimi pokrajinami lahko prispevala k reševanju mnogih pomembnih vprašanj, ki zadevajo kulturno zgodovino, teritorialne povezave, politično geografijo in družbene procese, ki so se odvijali v še vedno enigmatični zaključni klasični dobi in ki so, končno, pripeljali do propada velike večine držav v osrednjih in južnih nižavjih.
Pomen za razvoj Slovenije
Družbeno-ekonomski in kulturni pomen pričujočega projekta, ki ga nameravamo opraviti v severnem sektorju Calakmulske biosfere v vzhodnem Campecheju, Mehika, je mogoče najbolje ilustrirati s tovrstnimi vplivi oz. posledicami naših dosedanjih raziskav. Junija 2014 je bil južni del Calakmulskega biosfere, z obsegom 3314 km2, vpisan v seznam svetovne dediščine UNESCO kot mešano naravno in kulturno območje. Na povabilo Uprave za svetovno dediščino mehiškega Nacionalnega inštituta za antropologijo in zgodovino (INAH) je vodja tu predloženega projekta sodeloval v ekspertni skupini, ki je pripravila predlog: prav med terenskimi pregledi, ki jih je vodil od leta 1996, je bila namreč odkrita velika večina arheoloških najdišč, s katerimi je bilo mogoče utemeljiti izjemni kulturni pomen predlaganega območja (http://whc.unesco.org/en/decisions/6102).   Po drugi strani velja omeniti, da je arheološko najdišče Calakmul, ki leži v osrčju južnega dela biosfere in je odprto za javnost, vse bolj pomembna turistična znamenitost, tako zaradi svoje monumentalnosti kot zaradi okolja: ostanki enega največjih majevskih mest, večidel še vedno preraščeni s tropskim gozdom, ležijo sredi neposeljenega naravnega parka, ki ga odlikuje izjemna biodiverziteta kot tudi velika gostota arheoloških najdišč, med katerimi so nekatera od najpomembnejših predklasičnih in klasičnih mestnih središč z dovršeno arhitekturo, reliefno obdelanimi spomeniki in drugimi ostalinami z izjemno znanstveno in umetniško vrednostjo. Calakmul, kjer so bila že opravljena obsežna izkopavanja in restavratorska dela, je doslej edino majevsko najdišče v biosferi, odprto za obiskovalce. Kot rezultat naših terenskih pregledov pa so tudi v Oxpemulu, Uxulu in Yaxnohcahu že v teku večji arheološki projekti, ki jih izvajajo ekipe mehiških, nemških in kanadskih raziskovalcev, zaradi česar je pričakovati, da bodo prej ali slej tudi ta najdišča odprta za turizem. Konkretno v zvezi z območjem predlagane raziskave pa lahko dodamo, da so o naših odkritjih Chactúna, Lagunite in Tamchéna poročali ne le mehiški temveč tudi vsi pomembni svetovni mediji; o izredni odmevnosti priča tudi uvrstitev slednjih dveh najdišč med 10 najpomembnejših arheoloških odkrtij leta 2014 (http://www.ancient-origins.net/news-general/top-ten-archaeological-discoveries-2014-002497), pa tudi dejstvo, da je bil predlagatelj pričujočega projekta konec leta 2014 nominiran kot kandidat za Delovo osebnost leta (http://www.delo.si/novice/delovaosebnost/kandidat-za-delovo-osebnost-leta-2014-dr-ivan-sprajc.html).   V luči povedanega je moč pričakovati, da bodo rezultati predloženega projekta neposredno relevantni za politiko upravljanja z naravno in kulturno dediščino ter za strategije in napore, usmerjene k trajnostnemu razvoju turizma in s tem povezanih dejavnosti na zadevnem območju.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno