Projekti / Programi
Dediščina prve svetovne vojne: reprezentacije in reinterpretacije
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.04.00 |
Humanistika |
Etnologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S220 |
Družboslovje |
Kulturna antropologija, etnologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
prva svetovna vojna, dediščina, komemoracije, rituali, socialni spomin, nacionalizem, identiteta
Raziskovalci (17)
Organizacije (3)
Povzetek
Predmet raziskave bodo specifičnosti produkcije in ohranjanja spomina na Veliko vojno, zlasti v slovenskem delu Kraljevine SHS ter v italijanskih in avstrijskih deželah s slovenskim prebivalstvom. Zanimale nas bodo razlike v spominu, pogojene z različnimi položaji posamičnih držav (zmagovalke in poraženke), parcialnost in politika spomina, procesi in strategije ohranjanja spomina glede na razlike, protislovja in spornosti spomina.
1. Vojaški grobovi in spomeniki
V Kraljevini SHS so z javnimi spomeniki, postavljenimi z državnimi podporami, slavili srbske vojaške zmage, medtem ko je bil spomin na avstro-ogrsko vojaško tradicijo potisnjen v pozabo. Postavljanje spomenikov padlim vojakom različnih etničnosti je v Kraljevini SHS postalo sekularen ritual, ki je podpiral bodisi »uradne«, bodisi »subverzivne« politične vrednote. Eden od ciljev raziskave bo evidentirati spomenike padlim vojakom in preučiti, kdo in kdaj jih je postavil, in odgovoriti na vprašanji, kakšna so bila tolmačenja in zgodbe, povezane z njimi, kako in ob čigavem sodelovanju so potekale ob njih spominske komemoracije.
Spominjanje na vojno je po letu 1918 dobilo svoj najznačilnejš izraz v grobnicah neznanega vojaka. Njihovo središčno mesto v socialnem spominu je poudarjala lokacija v glavnih mestih držav, udeleženk vojne. Leta 1927 so tudi slovenski veterani začeli premišljati o taki grobnici. Pri izbiri lokacije so dali prednost Brezjam pred Ljubljano. Za izbiro je bil odločilen politični premislek, saj je bilo spominske svečanosti na Brezjah laže predstavljati kot apolitičen, zgolj versko-pietetni dogodek. Izbruh druge svetovne vojne je prekinil prizadevanja tako za postavljanje spominskih znamenj in za žalne slovesnosti, Pozabljen je bil celo načrt za spomenik neznanemu slovenskemu vojaku.
Eden od ciljev raziskave spomenikov padlim vojakom bo s pomočjo razpoložljivih virov preučiti simbolični pomen ideje o slovenskem spomeniku neznanemu junaku, kajti v vseh državah, kjer imajo tak spomenik, imajo enega samega in ta stoji v državni prestolnici.
2. Komemorativne prakse
Konec vojne je prinesel nove realnosti z novimi junaki in novimi pozabami. V raziskavi bo posebna pozornost namenjena komemorativnim praksam in praksam produciranja, a tudi spreminjanja spomina na začetek vojne, tako v Sloveniji kot po drugih delih nekdanje Jugoslavije.
Številne komemorativne slovesnosti v prvih povojnih letih so uporabljale izrazito izključevalne strategije in poudarjale njen državotvorni oz. narodotvorni vidik. Ritualne slovesnosti so zavestno gradile podobo monolitne države in pripadnika, ki se konstituira prav v odklonilnem odnosu do Drugega. Nacionalizacija prostora in ljudstva se tako zgodi v vseh štirih državah, v katerih so živeli Slovenci.
Raziskava bo tako usmerjena na razvoj ritualnih praks in spominjanj na vojno v vseh teh državah, in sicer tako na strategije večinskega naroda, oficialne, medijske in common sense diskurze kot na morebitne protistrategije slovenskega, manjšinskega prebivalstva.
3. Sodobne (re)interpretacije prve svetovne vojne
Vse do leta 1991 je bila prva svetovna vojna v senci naslednje. Toda ta je po letu 1991 postala problematično zgodovinsko obdobje, ki naj bi »razdelilo Slovence«. K drugačnemu odnosu do spomenikov so prispevali tudi novi integracijski procesi v Evropi v devetdesetih letih, ki so poudarjali evropsko zgodovino in mednarodno sožitje.
Analiza novodobnih produkcij dediščine Velike vojne bo eno od pomembnih torišč raziskav predloženega projekta. V raziskavi bomo identificirali in preučili različne vidike, agende in vloge, ki jih imajo akterji in skupine v spreminjajočih se konstrukcijah socialnega spomina z ustvarjanjem takšnih dediščinskih infrastruktur na prostem. Vprašanje je, kako te dejavnosti in interakcije posredujejo izkušnje in spomine, ki jih zajemajo sodobni memoriali, in diskurze, ki posredujejo njihovo polifono (ali celo sporno) konstrukcijo.
Pomen za razvoj znanosti
Za razvoj znanosti bo projekt pomemben zato, ker z vidika etnologije odpira nove poglede in razkriva nove vidike na prvo svetovno vojno na Slovenskem. Najprej gre za vprašanja razmerja diskurzov in praks o enem temeljnih prelomnih obdobij v slovenski, evropski in svetovni zgodovini. V tem okviru bo pomembno kontrastiranje spoznanj projekta s kulturnozgodovinskimi raziskavami drugod (Winter, Moose), in zgodovinskimi doma (Svoljšak), za njihovo kontekstualizacijo v našem prostoru in hkrati za dopolnjevanje ali spreminjanje spoznanj.
Raziskovalci bodo pretresli dosedanja spoznanja in lastne terenske raziskave s treh, na Slovenskem povsem novih vidikov. Z vidika spomenikov in grobov, pri katerem sta pomembni materializacija spomina in njegovo nenehno obnavljanje; pri tem so pomniki uporabljeni na različne načine in za različne cilje. Na drugi ravni gre za pretres spoznanj in premislek o različnih vrstah diskurzov (uradni, medijski, common sense, subkulturni), pripovedih in spominih (kolektivnih, individualnih, socialnih) in o njihovi zelo pogosto neustrezni, esencializirani rabi, ki se reproducira tudi v znanstvenih besedilih. Poleg tega opozarjamo na prvi temeljit premislek o inkluzivnih in ekstraktivnih strategijah, uporabljenih v komemorativnih praksah, ki lahko afirmirajo (npr. Concordia et Pax) ali negirajo (npr. CasaPound) evropsko sožitje.
Na bolj konkretni ravni sta pomembna raziskava spomenikov in njihovo vključevanje v spomeniškovarstveno stroko.
Pomen ponovnega premisleka o 1. svetovni vojni ni omejen zgolj za znanost in stroko, temveč je upoštevanja vreden tudi v javni upravi in gospodarstvu, predvsem za načrtovalce regionalnega razvoja, prostorskih, migracijskih politik, varovanja kulturne in naravne dediščine, snovalce nacionalne turistične podobe in razvoja turizma v posameznih regijah ter za promocijo Slovenije v tujini. S projektom bomo namreč definirali tako tiste elemente dediščine, ki so značilni in pomembni za slovensko nacionalno identiteto in njeno ohranitev v Evropski uniji in drugih mednarodnih zvezah in povezavah, in tiste, ki so skupni drugim identitetam (madžarski, avstrijski, italijanski itn.).
Pomen za razvoj Slovenije
Neposredni pomen projekta lahko strnemo v naslednjih točkah:
1. Projekt bo prispeval temeljna znanja o človeku in družbi z etnološkega vidika. Gre za znanja, ki so pomembna za slovenski nacionalni razvoj in za ustrezen položaj slovenske države v širšem evropskem prostoru.
2. S projektom bomo zlasti preverili, na nekaterih ravneh redefinirali in razširili dosedanje pojmovanje 1. svetovne vojne kot pomembnega elementa nacionalne in evropske identitete ter prispevali k njeni prepoznavnosti tako v znanstveni kot v laični javnosti. V tem vidimo prispevek k razvoju razumevanja humanosti, slovenske nacionalne identitete in njene razpoznavnosti.
3. Na podlagi znanstvenega in strokovnega premisleka o izkušnjah iz preteklosti bodo naše raziskave na eni strani krepile razumevanje in obvladovanje družbenih procesov in tveganj, na drugi pa razbirale in poudarile predvsem pozitivne, afirmativne prakse in procese, tako tiste, ki so v Sloveniji že uzaveščeni, kot tiste, ki so uspešni in odmevni v širšem, evropskem prostoru.
4. Z etnološkega in drugih vidikov bo projekt prispeval k boljšemu razumevanju širših mednarodnih problemov, ki presegajo kompetence posamičnih strokovnih področij (npr. zgodovinopisja, politologije).
5. Pomemben vidik projekta je posredovanje védenja o kulturnih dediščinah na Slovenskem mednarodni skupnosti. V projektu bomo raziskali tako nacionalni kot tudi nadnacionalni prostor in definirali tiste elemente dediščine, povezane s 1. svetovno vojno, ki so značilni in pomembni za slovensko nacionalno identiteto in njeno ohranjanje v Evropski uniji in drugih mednarodnih zvezah in povezavah. Prav tako bomo pozorni tudi na dediščine drugih narodov ter na njihovo ohranjanje (npr. Javorca, Ruska kapelica itn.) in na umeščanje na zemljevid in koledar dogodkov evropskih razsežnosti.
6. Pri projektnih raziskavah bomo uporabili vsa znanja in mrežo lokalnih in zasebnih muzejev, ki so nastale v okviru dvostranskega mednarodnega projekta Zborzbirk.Kulturna dediščina v zbirkah med Alpami in Krasom L'eredita culturale nelle collezioni fra Alpi e Carso (Program čezmejnega sodelovanja Slovenija–Italija 2007–2013). Na ta način bomo pritegnili lokalne prebivalce k oživljanju, ohranjanju in promociji dediščine.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
