Dr. Igor Areh je leta 2000, po študiju psihologije na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, dobil delovno mesto asistenta za forenzično psihologijo na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Leta 2008 je na Univerzi v Ljubljani obranil doktorsko disertacijo s področja verodostojnosti pričanja očividcev ter postal doktor znanosti s področja psihologije. Zaposlen je kot izredni profesor za forenzično psihologijo na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, kjer je od leta 2021 predstojnik Katedre za družboslovje, humanistiko in metodologijo. Predava študijske predmete s področja forenzične psihologije (Psihologija v pravosodju in policiji, Forenzična psihologija, Preiskovalna psihologija). V praksi deluje kot sodni izvedenec za psihologijo (podpodročje preiskovalna psihologija), kjer od leta 2010 opravlja naloge za sodišča in policijo. V 23-letnem praktičnem in raziskovalnem delu je osredotočen na preiskovalni intervju, ocenjevanje verodostojnosti pričanja, ugotavljanje zavajanja, metodologijo sodnega ocenjevanja osebnosti, ocenjevanje tveganja nasilnega vedenja in na psihološko svetovanje. Objavil je več kot 100 znanstvenih, strokovnih in poljudnoznanstvenih prispevkov, predvsem s področja ugotavljanja verodostojnosti izjav, zasliševanja in sodnega ocenjevanja osebnosti ter sodi med 60 najbolj uspešnih slovenskih raziskovalcev na področju psihologije. Objavil je dve znanstveni monografiji s področja forenzične psihologije, od tega eno v tujini in strokovno monografijo s področja preiskovalnega intervjuvanja. Je urednik ali sourednik pri več kot petnajstih strokovnih zbornikih in recenzent pri več znanstvenih revijah, kot so Journal of Forensic Psychology: Research and Practice, Current Psychology in Psychology, Crime, and Law ter Archives of Scientific Psychology. Kot gostujoči predavatelj je opravil več predavanj na univerzah v Veliki Britaniji, Franciji in Španiji. Angažiranost v domačih in mednarodnih strokovnih organizacijah: član Evropskega inštituta za strokovnost in izvedenstvo (The European Expertise and Expert Institute - EEEI), ki ga je Svet Evrope vključil v delovno skupino za dvig kakovosti pravosodja in v delovno skupino za oceno pravosodnih sistemov; član raziskovalno-svetovalne skupine Blackstone Consortium, Project of Reasonable Doubt, Univerza v Amsterdamu; član European Association of Psychology and Law (EAPL), leta 2019 imenovan v odbor za podeljevanje kariernih priznanj EAPL; član Društva psihologov Slovenije, Komisija za izvedenstvo na področju psihologije družine; član vodilne mednarodne organizacije za razvoj znanstvene psihologije Association for Psychological Science s sedežem v Washingtonu (ZDA); izvoljeni predsednik Sekcije za sodno psihologijo in etiko v najstarejšem svetovnem psihološkem združenju - Mednarodno združenje za uporabno psihologijo (International Association of Applied Psychology); član projekta izdelave bele knjige o nevarnostih vdiranja nedelujočih kvaziznanstvenih tehnik na področje pravosodja, ki ga je vodil eden svetovno vodilnih forenzičnih psihologov prof. dr. Siegfried L. Sporer z Univerze Justus Liebig v Giessnu (Nemčija); član svetovalnega odbora Juana Méndeza, nekdanjega posebnega poročevalca Sveta Organizacije združenih narodov (OZN) za človekove pravice, ki je avtor tako imenovanih Mendezovih principov, v katerih so zbrana splošno sprejeta in znanstveno-raziskovalno preverjena priporočila za izvedbo učinkovitih in etičnih zaslišanj. Dokument z uradnim nazivom Principles on Effective Interviewing for Investigations and Information Gathering, Generalna skupščina Združenih narodov priporoča v uporabo vsem državam članicam.
Prijava z geslom
Prijava z e-naslovom
Na vaš elektronski naslov bo poslana povezava, preko katere se prijavite v aplikacijo.
Na vaš elektronski naslov bo poslana povezava, preko katere se prijavite v aplikacijo.
Registracija organizacije
Na vaš elektronski naslov bo poslana povezava, preko katere se prijavite v aplikacijo.
Bibliografski kazalci uspešnosti
Zahtevana je potrditev
Legenda oznak projektov ARIS
L - aplikativni raziskovalni projekt
J - temeljni raziskovalni projekt
ecris.prj.type.M
V - ciljni raziskovalni projekt
Z - podoktorski raziskovalni projekt
N – evropski (komplementarna shema ERC, vodilna agencija)
H - evropski raziskovalni projekt (ERA projekti)
R - razvojni raziskovalni projekt
T - projekt naravne in kulturne dediščine
NI – bilateralni raziskovalni projekti (sodelovanje z Izraelom)
NC – bilateralni raziskovalni projekti (sodelovanje s CEA)
NK – bilateralni raziskovalni projekti (sodelovanje s Kitajsko)
Legenda oznak programov ARIS
Raziskovalne (oznaka P) in infrastrukturne (oznaka I) programe ARIS izvajajo raziskovalne organizacije; ARIS izvaja ocenjevanje, spremljanje in (so)financiranje raziskovalnih in infrastrukturnih programov.
um.si
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta