Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Obvladovanje kontaminacije piščančjih trupov z bakterijami iz rodu Campylobacter v klavniškem okolju

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.04.00  Biotehnika  Veterina   

Koda Veda Področje
B230  Biomedicinske vede  Mikrobiologija, bakteriologija, virologija, mikologija 

Koda Veda Področje
4.03  Kmetijske vede in veterina  Veterina 
Ključne besede
varna hrana, kampilobakter, perutnina
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (32)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  28448  dr. Jana Avberšek  Veterina  Raziskovalec  2016 - 2019  124 
2.  33139  dr. Petra Bandelj  Veterina  Raziskovalec  2017 - 2019  56 
3.  07674  dr. Darja Barlič Maganja  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2016 - 2019  434 
4.  15199  dr. Majda Biasizzo  Veterina  Tehnični sodelavec  2016 - 2019  125 
5.  18332  dr. Neža Čadež  Biotehnologija  Raziskovalec  2016 - 2019  327 
6.  24624  Polonca Enci  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2017 
7.  14429  dr. Roman Glaser  Veterina  Upokojeni raziskovalec  2016 - 2019  103 
8.  30378  dr. Majda Golob  Veterina  Raziskovalec  2016 - 2019  188 
9.  14880  dr. Igor Gruntar  Veterina  Raziskovalec  2016 - 2019  115 
10.  28275  dr. Urška Henigman  Veterina  Tehnični sodelavec  2016 - 2019  84 
11.  25841  dr. Urška Jamnikar Ciglenečki  Veterina  Raziskovalec  2016 - 2019  126 
12.  39657  Maja Kavalič    Tehnični sodelavec  2016 - 2019 
13.  18888  dr. Andrej Kirbiš  Veterina  Raziskovalec  2016 - 2019  218 
14.  22491  dr. Anja Klančnik  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  396 
15.  35374  dr. Katja Kranjc  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2016 - 2019  85 
16.  24296  dr. Darja Kušar  Veterina  Raziskovalec  2016 - 2019  203 
17.  29717  dr. Sabina Ličen  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2016  312 
18.  11879  mag. Jasna Mičunovič  Veterina  Tehnični sodelavec  2016 - 2019  88 
19.  24630  mag. Vida Nahberger Marčič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019 
20.  11133  dr. Matjaž Ocepek  Veterina  Vodja  2016 - 2019  472 
21.  12681  dr. Bojan Pahor  Varstvo okolja  Raziskovalec  2016 - 2019  167 
22.  24612  dr. Mateja Pate  Veterina  Raziskovalec  2016 - 2019  283 
23.  16213  dr. Štefan Pintarič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  267 
24.  24598  Tina Pirš  Veterina  Tehnični sodelavec  2018 - 2019  86 
25.  31629  dr. Patrik Pucer  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2016  88 
26.  07030  dr. Sonja Smole - Možina  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019  1.117 
27.  38987  dr. Katarina Šimunović  Biotehnologija  Raziskovalec  2016 - 2019  109 
28.  51228  Mateja Šuštar    Tehnični sodelavec  2018 - 2019  17 
29.  12645  dr. Stanka Vadnjal  Veterina  Raziskovalec  2016 - 2019  180 
30.  24641  Milena Valant-Majcen  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2019 
31.  33447  Urška Zajc  Veterina  Tehnični sodelavec  2016 - 2019  81 
32.  12682  dr. Irena Zdovc  Veterina  Raziskovalec  2016 - 2019  470 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0406  Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta  Ljubljana  1627139  10.945 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  67.264 
3.  2106  PERUTNINA PTUJ reja perutnine, proizvodnja krmil, perutninskega mesa in izdelkov, trgovina in storitve d.o.o.  Ptuj  5141966  57 
4.  2413  Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju  Izola  1810014005  9.345 
Povzetek
Črevesna kampilobakterioza je najpogostejša bakterijska zoonoza v Evropi in drugod v razvitem svetu. Škoda, ki zaradi bolezni nastaja, se ocenjuje na kar ~2,4 milijarde €. Glavni povzročitelj akutnega gastroenteritisa je Campylobacter jejuni (C. jejuni), običajni prebivalec črevesja industrijske perutnine. Glavni vir okužbe je med industrijskim klanjem fekalno onesnaženo perutninsko meso, v kombinaciji z nezadostno toplotno obdelavo in navzkrižno kontaminacijo mesa. V naših razmerah so kampilobaktri na brojlerskih farmah prisotni v 70 – 80 % pregledanih jat. Podobna je tudi uradna stopnja kontaminiranosti piščančjih trupov ob zaključku klavnega procesa. S predhodnim projektom smo ugotovili, da se največji delež kontaminacije zgodi še pred vstopom v evisceracijski del klavne linije, torej med omamljanjem, parjenjem in skubljenjem ter da onesnaženje trupov pri zaporednih klavnih serijah narašča. Zato je prav ta del klavnega procesa tisti, kjer je onesnaženje trupov s kampilobaktri možno še zmanjšati in tako prispevati k varnosti končnega proizvoda. Čeprav so kampilobaktri na okoljske razmere zelo občutljivi, razpolagajo s posebnimi mehanizmi odpornosti in preživetja, med katere spada tudi sposobnost oblikovanja biofilmov, ki naj bi prispevali k perzistenci, preživetju in prenosu okužbe. Nakazuje se tudi povezava med epidemiološko molekularno-genetskim ozadjem, sposobnostjo preživetja izven črevesja in različnimi mehanizmi rezistence, vključno z adhezivnostjo in filmotvornostjo.   Cilji 1) Preučiti dinamiko fekalnega onesnaževanja klavnih trupov s kampilobaktri v predevisceracijski fazi klavnega procesa, in sicer ob različnih sosledjih na kampilobaktre pozitivnih in negativnih klavnih serij ter ob različnih parametrih režima klanja (spreminjanje temperature vode v parilniku, dodatno spiranje trupov po skubljenju ipd.) in primerjati kontaminacijski potencial posameznih izolatov glede na genotip ter ugotoviti morebitno perzistenco. Rezultate bomo primerjali tudi s predhodnimi rezultati, pridobljenimi na farmah in klavnici. 2) Ugotoviti vzrok(e) in kritične točke za naraščanje kontaminacije trupov s kampilobaktri z zaporednimi pozitivnimi klavnimi serijami. 3) Primerjati seve iz posameznih kritičnih točk kontaminacije s sevi, ki perzistirajo na opremi klavne linije in raziskati njihovo sposobnost preživetja v klavniških razmerah. Analizirali bomo adhezivnost, filmotvornost in odpornost proti biotskim (prisotnost in izražanje genov stresnega odziva, odpornost proti antibiotkom in razkužilom) in abiotskim dejavnikom (temperatura, material in obdelava površine, tlak/strižne sile) v običajnih in alternativnih postopkih dekontaminacije. Ugotavljali bomo tudi morebitno povezavo teh lastnosti s posameznimi genotipi kampilobaktrov. 4) Preučiti in ovrednotiti možnost oz. učinke uporabe alternativnih tehnoloških postopkov dekontaminacije klavnih trupov z uporabo nevtralne elektrolizirajoče oksidirajoče vode (NEOV) na izbranih mestih oz. fazah klavnega procesa. NEOV namreč po delovanju ne pušča reziduov, ni korozivna, ne poškoduje evkariontskih celic in ne povzroča organoleptičnih sprememb. 5) Uporabiti digitalni PCR (dPCR) kot eno najsodobnejših molekularnih metod za dokazovanje in enostavnejšo absolutno kvantifikacijo kampilobaktrov. Primerjava s klasičnim štetjem kolonij C. jejuni bo ovrednotila uporabnost obeh metod za kvantifikacijo kampilobaktrov v kompleksnih vzorcih iz klavniškega okolja. 6) Vpeljati sekvenciranje naslednje generacije (NGS) za tipizacijo Campylobacter sp. Vpeljali bomo analizo genoma ali posameznih genomskih delov kot so MLST odseki za izbrane seve ter s pomočjo sekvenčnih podatkov seve tipizirali in MLST-NGS primerjali s klasično MLST tipizacijo. Z NGS bomo analizirali mikrobne združbe, ki so prisotne na klavni liniji oz. na trupih piščancev v kritičnih fazah klanja. 7) Glede na ugotovitve predlagati izboljšave procesa klanja, uvedbe ustreznih korekcijskih higienskih ali tehnoloških ukrepov za zmanjša
Pomen za razvoj znanosti
V okviru predlaganega projekta bomo razvili nova orodja za analizo prisotnosti in značilnosti bakterij iz rodu Campylobacter. Prav tako načrtujemo razvoj novih metodoloških rešitev v tehnološkem in analitičnem pogledu. Vpeljana orodja in rešitve bodo uporabni v različnih raziskovalnih okoljih, ne samo pri raziskavah kampilobaktrov pri perutnini. Posamezni partnerji na predlaganem projektu (Univerza v Ljubljani, Univerza na Primorskem, Perutnina Ptuj) bomo našli prednosti tega sodelovanja predvsem v širjenju in poglabljanju znanja ter pridobivanju dragocenih izkušenj na področju razvoja metod dela in znanja v proizvodni verigi piščancev za prehrano ljudi. Z novimi izkušnjami in znanji bomo bolje pripravljeni na nove znanstvene dosežke na tem področju, tako na nacionalni kot tudi na evropski ravni. Sodelujoči raziskovalni partnerji (institucije znanja) želijo povečati obseg aplikativnih raziskav, si zagotoviti dolgoročno sofinanciranje dejavnosti s strani gospodarskih družb in se pripraviti na konkurenčen nastop pri pridobivanju evropskih in drugih mednarodnih projektov. Temeljni in izvirni znanstveni prispevki, pridobljeni v okviru projekta, bodo predstavljeni tako nacionalni kot tudi mednarodni strokovni in znanstveni javnosti. Projektna skupina načrtuje objavo vsaj treh znanstvenih člankov v revijah z visokimi faktorji vpliva. Omeniti je potrebno še, da je tematika projekta v celoti usklajena s prioritetami nacionalnega raziskovalnega programa Republike Slovenije, kjer so perspektivna področja za Slovenijo definirana kot tista, ki omogočajo poglobitev znanja, znanstvene propulzivnosti in gospodarske učinkovitosti. Raziskava je prav tako v skladu s prioritetami 3. stebra slovenske tehnološke platforme Hrana za življenje. Poleg tega tudi program H2020 vključuje element zdravja, ki je tesno povezan s prehrano. Z vpeljavo nove metodologije v našem projektnem delu vidimo možnost sodelovanja v projektnem konzorciju, ki bo proučeval hrano in zdravje. Rezultati raziskave bodo v mednarodnem merilu predstavljali pomemben doprinos k poznavanju kritičnih točk za prenos kampilobaktrov v prehranski verigi. Vpeljava najsodobnejših molekularnih orodij, dPCR in NGS, v diagnostiko bakterije C. jejuni bo pomemben korak tako v domačem kot širšem okolju; trenutno namreč obstaja malo raziskav na temo C. jejuni pri perutnini, ki bi vključevale najsodobnejše diagnostične metode. Z NGS bi lahko pridobili dodatne podatke o genetskem tipu kampilobaktrov, kar bi nam omogočalo tudi kritično ovrednotenje že uveljavljenih genotipizacijskih metod. Nova spoznanja bomo neposredno vključevali tudi v pedagoško in raziskovalno delo študentov veterine, živilske tehnologije, mikrobiologije, biotehnologije in drugih sorodnih smeri.
Pomen za razvoj Slovenije
Trg perutninskega mesa se v zadnjih letih močno povečuje zaradi naraščajočega povpraševanja potrošnikov. Perutninsko meso je cenovno konkurenčno, hitro pripravljeno in bolj zdravo, saj vsebuje manj nasičenih maščobnih kislin kot npr. goveje in prašičje meso. Proizvodnja perutninskega mesa v Sloveniji je izvozno usmerjena, izvoz se iz leta v leto povečuje (2002: 7000 ton; 2011: 22000 ton) in narašča. Perutnina Ptuj d.d. je kot mednarodna skupina podjetij postala najpomembnejši pridelovalec perutninskega mesa in živil v srednji in jugovzhodni Evropi. Podjetje si postavlja najvišje standarde glede kakovosti, varnosti in ekologije, hkrati pa je naklonjeno spremembam in stalnemu izboljševanju storitev in proizvodov. Poznavanje kritičnih točk za kontaminacijo piščančjih trupov je predpogoj za zmanjšanje kontaminacije živil perutninskega izvora s kampilobaktri, ta pa bi nam dala pomembno prednost v močni globalni konkurenci pri oskrbi trga s perutninskimi izdelki. Z zmanjšanjem stopnje kontaminacije perutninskega mesa bi povečali varnost živil perutninskega izvora ter tako zmanjšali tveganje za okužbo potrošnikov. Na podlagi ugotovitev iz predlaganega projekta bo mogoče pripraviti operativne postopke za preprečevanje kontaminacije ob zakolu. Rezultati, pridobljeni v okviru projekta, bodo imeli uporabno vrednost ne le za sodelujočega industrijskega partnerja, temveč za celotno slovensko perutninarsko proizvodnjo. V okviru projekta bodo vpeljane različne nove metode detekcije, karakterizacije in genotipizacije, ki bodo dvignile kakovost dela v projektu sodelujočih ustanov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno