Projekti / Programi
Dobrobit v povezavi z zdravstvenim varstvom perutnine ter prašičev v konvencionalnih in alternativnih sistemih rej
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.02.03 |
Biotehnika |
Živalska produkcija in predelava |
Etologija in tehnologija v živinoreji |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B400 |
Biomedicinske vede |
Zootehnika, živinoreja, vzreja |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.02 |
Kmetijske vede in veterina |
Znanost o živalih in mlekarstvu |
dobrobit, perutnina, prašiči, zdravje, sistemi reje, protokol
Raziskovalci (19)
Organizacije (5)
Povzetek
Trajnostni razvoj, ki vključuje okoljske in podnebne razmere ter poudarek na dobrobiti živali, pridobiva čedalje večji pomen pri razvoju kmetijstva-živinoreje v Evropi. Obenem dajejo potrošniki pri odločitvi o nakupu živalskih proizvodov vse večjo pozornost temu, v kakšnih pogojih reje so bile živali vzrejene. Različni pogoji reje v konvencionalnih ali alternativnih sistemih, še posebno pri skupinsko uhlevljenih živalih, različno vplivajo na pojav anomalij v obnašanju, kot je kanibalizem pri kokoših nesnicah in prašičih, kakor tudi na pojav dermatitisa pri pitovnih piščancih in na splošno počutje živali. Na področju slovenske zakonodaje ni predpisanih pravil oziroma smernic za zagotavljanje dobrobiti živali v različnih sistemih rej perutnine in prašičev. Zato bomo v tem projektu testirali protokole ter kazalce, s katerimi bomo na neinvaziven način ocenili dobrobit perutnine in prašičev in določili kritične meje dobrobiti, vključno z zdravstvenim varstvom, s poudarkom na ocenah posamezne živali. S tem bomo podali prvo znanstveno oceno dobrobiti perutnine in prašičev v konvencionalnih in alternativnih sistemih rej v Sloveniji in dobili prvi natančnejši vpogled v stanje dobrobiti v rejah. Posamezni sistemi reje bodo tudi prvič opisani z vidika dobrobiti živali, kar bo služilo k večji prepoznavnosti načinov reje in proizvodov. Nadalje bomo v okviru projekta preizkusili inovativne pristope za zmanjšanje kanibalizma, kot je uporaba odvračal pri kokoših nesnicah in testiranje različnih načinov oblikovanja skupin prašičev po odstavitvi. Istočasno bomo spremljali indikatorje stresa, kot so kazalniki oksidativnega stresa v krvi in slini prašičev ter vsebnost kortikosterona in imunoglobulinov perju ali jajcih kokoši nesnic oziroma pitovnih piščancih. Pri kokoših nesnicah pa v praksi, poleg kanibalizma, velik problem z vidika dobrobiti predstavljajo tudi poškodbe grodnice, zato bo eden od ključnih ciljev projekta tudi spremljanje le-teh v različnih sistemih rej in priprava priporočila o možnostih preventive. Ključni cilj projekta je interdisciplinarno pristopiti k reševanju problematike dobrobiti vključno z zdravstvenim varstvom perutnine in prašičev. V projektu bodo sodelovale tri znanstvene organizacije z dveh univerz v Sloveniji in se povezale z gospodarstvom. Skupaj želimo predstaviti tehnološke inovacije, ki bodo omogočile živalim prijaznejše pogoje reje ter zagotavljale varnejšo hrano za potrošnika.
Pomen za razvoj znanosti
21.1. 1. Prašičereja
Nova odkritja s področja etologije in zdravstvenega varstva živali ter potrošniški trendi narekujejo potrebo po vzpostavitvi novega modela zagotavljanja dobrobiti prašičev. Ta sloni na spremembah, ki bi prašičem zagotavljale čim večjo možnost za izkazovanje ti. naravnega obnašanja, obenem pa bi opustili posege, ki povzročajo trajno iznakaženost živali – kirurška kastracija, krajšanje repov in brušenje zob. Z novimi znanji in inovacijami na področju dobrobiti živali bi tako izboljšali obstoječe sisteme reje prašičev in posledično zdravstveno varstvo. Modernejši sistemi reje bi prašičem ponujali bogatejše okolje za izražanje naravnega in socialnega obnašanja, posledično pa bi z njimi preprečili odklonsko obnašanje (frustracije), katerega posledica so samopoškodbe in poškodbe zaradi agresije med vrstniki ter preprečili porast različnih bolezni in parazitoz v prosti reji. Dobljeni rezultati ugotovitev biomarkerjev oksidativnega stresa iz sline bi bili nedvomno inovativnost na področju znanosti in še dodaten dokazljiv parameter iz sline, zaradi česar bi v bodoče lahko vzorčenje krvi (ki prašičem pomeni stres) v veliki meri nadomestili z popolnoma neinvazivnim vzorčenjem sline in posledično izboljšali dobrobit.
21.1.2 Perutninarstvo
Znanstveniki so preizkusili že veliko alternativnih strategij (genetskih, prehranskih, okoljskih), ki naj bi nadomestile metodo skrajševanja kljunov. Posamezne strategije so se v določenih okoliščinah izkazale za uspešne, nobena pa ne zagotavlja popolne zaščite pred kljuvanjem perja in kanibalizmom. Ker predstavlja odprava rutinskega skrajševanja kljunov za perutninsko panogo velik izziv, bomo skušali v raziskavi preveriti uporabnost odvračal za preprečevanje kljuvanja perja in kanibalizma. Ena od pilotnih raziskav (Harlander-Matauschek in Rodenburg, 2011) je nakazala, da uporaba odvračal zmanjša pogostnost kljuvanja perja v eksperimentalnih pogojih reje. Seveda so potrebne dodatne raziskave, da bi lahko dokončno potrdili uporabnost posameznih odvračal v komercialnih pogojih reje, kar bi bil nedvomno velik prispevek k razvoju znanosti in stroke.
Pomen za razvoj Slovenije
21.2.1. Prašičereja
Slovenska prašičereja je v nezavidljivi situaciji, saj se stalež živali iz leta v leto niža, posledično pa je naša samooskrba s prašičjim mesom le še 25 %. Eden izmed vzrokov za nekonkurenčnost je gotovo tudi slabo zdravstveno stanje v povezavi z ostalimi področji dobrobiti. Zato je potrebno vzpostaviti protokole in določiti meje ukrepanja, ter tudi samih ukrepov, kar bi pomagalo rejcem izboljšati proizvodne rezultate in izboljšati konkurenčnost in rentabilnost reje.
21.2.2. Perutninarstvo
Tako z ekonomskega vidika kot tudi vidika počutja živali obstaja na slovenski in svetovni ravni interes za iskanjem metod, s katerimi bi se zoperstavili kanibalizmu. V kolikor bi uspeli najti odgovarjajoči pristop za zmanjšanje tega pojava, bi bilo to bolj družbeno sprejemljivo, obenem bi se zaradi odprave stroškov povezanih s skrajševanjem kljunov, zmanjšanjem pogina in povečanjem proizvodnosti povečala tudi ekonomika prireje jajc. Bolj dobičkonosna prireja jajc bi rejce nedvomno spodbudila k uveljavitvi predlaganih inovativnih metod v praksi.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
