Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Dobrobit v povezavi z zdravstvenim varstvom perutnine ter prašičev v konvencionalnih in alternativnih sistemih rej

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.02.03  Biotehnika  Živalska produkcija in predelava  Etologija in tehnologija v živinoreji 

Koda Veda Področje
B400  Biomedicinske vede  Zootehnika, živinoreja, vzreja 

Koda Veda Področje
4.02  Kmetijske vede in veterina  Znanost o živalih in mlekarstvu 
Ključne besede
dobrobit, perutnina, prašiči, zdravje, sistemi reje, protokol
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  25025  mag. Maksimiljan Brus  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2018  289 
2.  15561  dr. Matjaž Červek  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2018  82 
3.  11184  dr. Alenka Dovč  Veterina  Raziskovalec  2016 - 2018  452 
4.  21229  dr. Irena Golinar Oven  Veterina  Raziskovalec  2016 - 2018  92 
5.  22607  dr. Dušanka Jordan  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2018  145 
6.  24640  mag. Rahela Juršič Cizerl  Veterina  Raziskovalec  2016 - 2018  50 
7.  23320  dr. Uroš Krapež  Veterina  Raziskovalec  2016 - 2018  164 
8.  16308  dr. Alenka Nemec Svete  Veterina  Raziskovalec  2016 - 2018  191 
9.  50067  Mojca Pančur  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2017 - 2018  14 
10.  38981  Jan Plut  Veterina  Raziskovalec  2017 - 2018  45 
11.  27890  dr. Maja Prevolnik Povše  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2018  227 
12.  10893  dr. Nataša Siard  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2018  85 
13.  29460  dr. Janko Skok  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2018  102 
14.  22446  dr. Brigita Slavec  Veterina  Raziskovalec  2016 - 2018  184 
15.  01364  dr. Dejan Škorjanc  Biotehnika  Raziskovalec  2016 - 2018  420 
16.  19156  dr. Marina Štukelj  Veterina  Raziskovalec  2016 - 2018  191 
17.  14933  dr. Dušan Terčič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2016 - 2018  207 
18.  08023  dr. Olga Zorman Rojs  Veterina  Raziskovalec  2016 - 2018  404 
19.  30765  dr. Manja Zupan Šemrov  Biotehnika  Vodja projekta  2016 - 2018  259 
Organizacije (5)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0406  Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta  Ljubljana  1627139  9.702 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.117 
3.  0482  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede  Hoče  5089638004  10.138 
4.  0489  Emona, Razvojni center za prehrano, d.o.o.  Ljubljana  5326974000  116 
5.  2106  PERUTNINA PTUJ reja perutnine, proizvodnja krmil, perutninskega mesa in izdelkov, trgovina in storitve d.o.o.  Ptuj  5141966  53 
Povzetek
Trajnostni razvoj, ki vključuje okoljske in podnebne razmere ter poudarek na dobrobiti živali, pridobiva čedalje večji pomen pri razvoju kmetijstva-živinoreje v Evropi. Obenem dajejo potrošniki pri odločitvi o nakupu živalskih proizvodov vse večjo pozornost temu, v kakšnih pogojih reje so bile živali vzrejene. Različni pogoji reje v konvencionalnih ali alternativnih sistemih, še posebno pri skupinsko uhlevljenih živalih, različno vplivajo na pojav anomalij v obnašanju, kot je kanibalizem pri kokoših nesnicah in prašičih, kakor tudi na pojav dermatitisa pri pitovnih piščancih in na splošno počutje živali. Na področju slovenske zakonodaje ni predpisanih pravil oziroma smernic za zagotavljanje dobrobiti živali v različnih sistemih rej perutnine in prašičev. Zato bomo v tem projektu testirali protokole ter kazalce, s katerimi bomo na neinvaziven način ocenili dobrobit perutnine in prašičev in določili kritične meje dobrobiti, vključno z zdravstvenim varstvom, s poudarkom na ocenah posamezne živali. S tem bomo podali prvo znanstveno oceno dobrobiti perutnine in prašičev v konvencionalnih in alternativnih sistemih rej v Sloveniji in dobili prvi natančnejši vpogled v stanje dobrobiti v rejah. Posamezni sistemi reje bodo tudi prvič opisani z vidika dobrobiti živali, kar bo služilo k večji prepoznavnosti načinov reje in proizvodov. Nadalje bomo v okviru projekta preizkusili inovativne pristope za zmanjšanje kanibalizma, kot je uporaba odvračal pri kokoših nesnicah in testiranje različnih načinov oblikovanja skupin prašičev po odstavitvi. Istočasno bomo spremljali indikatorje stresa, kot so kazalniki oksidativnega stresa v krvi in slini prašičev ter vsebnost kortikosterona in imunoglobulinov perju ali jajcih kokoši nesnic oziroma pitovnih piščancih. Pri kokoših nesnicah pa v praksi, poleg kanibalizma, velik problem z vidika dobrobiti predstavljajo tudi poškodbe grodnice, zato bo eden od ključnih ciljev projekta tudi spremljanje le-teh v različnih sistemih rej in priprava priporočila o možnostih preventive. Ključni cilj projekta je interdisciplinarno pristopiti k reševanju problematike dobrobiti vključno z zdravstvenim varstvom perutnine in prašičev. V projektu bodo sodelovale tri znanstvene organizacije z dveh univerz v Sloveniji in se povezale z gospodarstvom. Skupaj želimo predstaviti tehnološke inovacije, ki bodo omogočile živalim prijaznejše pogoje reje ter zagotavljale varnejšo hrano za potrošnika.
Pomen za razvoj znanosti
21.1. 1. Prašičereja Nova odkritja s področja etologije in zdravstvenega varstva živali ter potrošniški trendi narekujejo potrebo po vzpostavitvi novega modela zagotavljanja dobrobiti prašičev. Ta sloni na spremembah, ki bi prašičem zagotavljale čim večjo možnost za izkazovanje ti. naravnega obnašanja, obenem pa bi opustili posege, ki povzročajo trajno iznakaženost živali – kirurška kastracija, krajšanje repov in brušenje zob. Z novimi znanji in inovacijami na področju dobrobiti živali bi tako izboljšali obstoječe sisteme reje prašičev in posledično zdravstveno varstvo. Modernejši sistemi reje bi prašičem ponujali bogatejše okolje za izražanje naravnega in socialnega obnašanja, posledično pa bi z njimi preprečili odklonsko obnašanje (frustracije), katerega posledica so samopoškodbe in poškodbe zaradi agresije med vrstniki ter preprečili porast različnih bolezni in parazitoz v prosti reji. Dobljeni rezultati ugotovitev biomarkerjev oksidativnega stresa iz sline bi bili nedvomno inovativnost na področju znanosti in še dodaten dokazljiv parameter iz sline, zaradi česar bi v bodoče lahko vzorčenje krvi (ki prašičem pomeni stres) v veliki meri nadomestili z popolnoma neinvazivnim vzorčenjem sline in posledično izboljšali dobrobit. 21.1.2 Perutninarstvo Znanstveniki so preizkusili že veliko alternativnih strategij (genetskih, prehranskih, okoljskih), ki naj bi nadomestile metodo skrajševanja kljunov. Posamezne strategije so se v določenih okoliščinah izkazale za uspešne, nobena pa ne zagotavlja popolne zaščite pred kljuvanjem perja in kanibalizmom. Ker predstavlja odprava rutinskega skrajševanja kljunov za perutninsko panogo velik izziv, bomo skušali v raziskavi preveriti uporabnost odvračal za preprečevanje kljuvanja perja in kanibalizma. Ena od pilotnih raziskav (Harlander-Matauschek in Rodenburg, 2011) je nakazala, da uporaba odvračal zmanjša pogostnost kljuvanja perja v eksperimentalnih pogojih reje. Seveda so potrebne dodatne raziskave, da bi lahko dokončno potrdili uporabnost posameznih odvračal v komercialnih pogojih reje, kar bi bil nedvomno velik prispevek k razvoju znanosti in stroke.
Pomen za razvoj Slovenije
21.2.1. Prašičereja Slovenska prašičereja je v nezavidljivi situaciji, saj se stalež živali iz leta v leto niža, posledično pa je naša samooskrba s prašičjim mesom le še 25 %. Eden izmed vzrokov za nekonkurenčnost je gotovo tudi slabo zdravstveno stanje v povezavi z ostalimi področji dobrobiti. Zato je potrebno vzpostaviti protokole in določiti meje ukrepanja, ter tudi samih ukrepov, kar bi pomagalo rejcem izboljšati proizvodne rezultate in izboljšati konkurenčnost in rentabilnost reje. 21.2.2. Perutninarstvo Tako z ekonomskega vidika kot tudi vidika počutja živali obstaja na slovenski in svetovni ravni interes za iskanjem metod, s katerimi bi se zoperstavili kanibalizmu. V kolikor bi uspeli najti odgovarjajoči pristop za zmanjšanje tega pojava, bi bilo to bolj družbeno sprejemljivo, obenem bi se zaradi odprave stroškov povezanih s skrajševanjem kljunov, zmanjšanjem pogina in povečanjem proizvodnosti povečala tudi ekonomika prireje jajc. Bolj dobičkonosna prireja jajc bi rejce nedvomno spodbudila k uveljavitvi predlaganih inovativnih metod v praksi.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno