Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.05.00  Humanistika  Jezikoslovje   

Koda Veda Področje
H360  Humanistične vede  Uporabna lingvistika, poučevanje tujih jezikov, sociolingvistika 

Koda Veda Področje
6.02  Humanistične vede  Jeziki in književnost 
Ključne besede
Jezikovna politika, jezikovno načrtovanje, jezikovna raba, jezikovna stališča
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (37)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  23505  dr. Kozma Ahačič  Jezikoslovje  Vodja projekta/programa  2016 - 2017  626 
2.  19109  dr. Romana Bešter  Politične vede  Raziskovalec  2016 - 2017  150 
3.  13985  dr. Silvija Borovnik  Literarne vede  Raziskovalec  2016 - 2017  725 
4.  15689  dr. Helena Dobrovoljc  Humanistika  Raziskovalec  2016 - 2017  374 
5.  14506  mag. Marjeta Doupona  Kulturologija  Raziskovalec  2016 - 2017  132 
6.  21708  dr. Nataša Gliha Komac  Jezikoslovje  Raziskovalec  2016 - 2017  361 
7.  24426  dr. Janja Hojnik  Pravo  Raziskovalec  2016 - 2017  1.022 
8.  33374  dr. Damjan Huber  Jezikoslovje  Raziskovalec  2016 - 2017  187 
9.  11543  dr. Marko Jesenšek  Jezikoslovje  Raziskovalec  2016 - 2017  825 
10.  38377  Matjaž Juhart  Jezikoslovje  Raziskovalec  2016 - 2017  31 
11.  23676  dr. Polonca Kovač  Pravo  Raziskovalec  2016 - 2017  1.413 
12.  32206  dr. Jani Kozina  Geografija  Raziskovalec  2016 - 2017  211 
13.  13060  dr. Simona Kranjc  Jezikoslovje  Raziskovalec  2016 - 2017  497 
14.  06468  dr. Erika Kržišnik  Jezikoslovje  Raziskovalec  2016 - 2017  411 
15.  29395  dr. Nina Ledinek  Jezikoslovje  Raziskovalec  2016 - 2017  111 
16.  20331  dr. Tina Lengar Verovnik  Jezikoslovje  Raziskovalec  2016 - 2017  318 
17.  15882  dr. Mojca Medvešek  Sociologija  Raziskovalec  2016 - 2017  210 
18.  34592  dr. Tanja Mirtič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2016 - 2017  92 
19.  11852  dr. Katalin Munda-Hirnoek  Etnologija  Raziskovalec  2016 - 2017  486 
20.  25135  dr. Mojca Nidorfer Šiškovič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2016 - 2017  195 
21.  01970  dr. Sonja Novak-Lukanović  Jezikoslovje  Raziskovalec  2016 - 2017  480 
22.  38535  dr. Matic Pavlič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2016 - 2017  124 
23.  26326  dr. Katarina Podbevšek  Literarne vede  Raziskovalec  2016 - 2017  305 
24.  28792  Miroslav Romih  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2016 - 2017  30 
25.  05799  dr. Vera Smole  Jezikoslovje  Raziskovalec  2016 - 2017  494 
26.  19059  dr. Mojca Smolej  Humanistika  Raziskovalec  2016 - 2017  325 
27.  04617  dr. Marko Snoj  Jezikoslovje  Raziskovalec  2016 - 2017  463 
28.  26292  dr. Saška Štumberger  Jezikoslovje  Raziskovalec  2016 - 2017  127 
29.  19337  dr. Hotimir Tivadar  Humanistika  Raziskovalec  2016 - 2017  389 
30.  32551  dr. Marijanca Ajša Vižintin  Jezikoslovje  Mladi doktor s subvencionirano plačo  2016 - 2017  615 
31.  20984  dr. Jerica Vogel  Jezikoslovje  Raziskovalec  2016 - 2017  347 
32.  19784  dr. Alojzija Zupan Sosič  Literarne vede  Raziskovalec  2016 - 2017  576 
33.  05895  dr. Mitja Žagar  Pravo  Raziskovalec  2016 - 2017  628 
34.  05737  dr. Igor Žagar Žnidaršič  Kulturologija  Raziskovalec  2016 - 2017  916 
35.  34587  dr. Nina Žavbi  Literarne vede  Raziskovalec  2016 - 2017  101 
36.  12845  dr. Andreja Žele  Jezikoslovje  Raziskovalec  2016 - 2017  799 
37.  12000  dr. Jerneja Žganec Gros  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2016 - 2017  285 
Organizacije (11)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0507  Inštitut za narodnostna vprašanja  Ljubljana  5051517000  4.610 
2.  0553  Pedagoški inštitut  Ljubljana  5051614000  6.273 
3.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  93.528 
4.  0590  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo  Ljubljana  1627163  7.943 
5.  0592  Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta  Maribor  5089638015  10.703 
6.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.590 
7.  0681  Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo  Ljubljana  1626892  4.974 
8.  1986  ALPINEON razvoj in raziskave, d.o.o.  Ljubljana  1820931  398 
9.  2565  Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta  Maribor  5089638050  30.233 
10.  3576  Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije  Ljubljana  5147280000  31 
11.  8333  AMEBIS programska oprema, d.o.o. Kamnik  Kamnik  5512930  82 
Povzetek
Raziskovalni projekt neposredno odgovarja na potrebe pripravljalcev strateških dokumentov, predvsem Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko in iz nje izhajajočih akcijskih načrtov, da bi dobili celovito in empirično podprto raziskavo temeljnih sociolingvističnih problemov. Prinaša namreč celovit pregled sociolingvistične situacije v RS ter opis jezikovnih potreb uporabnikov v RS in potreb uporabnikov slovenskega jezika zunaj nje z namenom oblikovanja izhodišč za novi nacionalni program za jezikovno politiko. Projekt bo opisal in raziskal doslej evidentirane sociolingvistične probleme ter identificiral nove problemske sklope na področjih pravne ureditve in zakonodaje ter potreb izbranih skupin jezikovnih uporabnikov v RS in jezikovnih uporabnikov slovenskega jezika zunaj nje – s poudarkom na jezikovnem opisu, jezikovnih tehnologijah, jezikih in jezikovnih različicah ter jezikovnih izbirah. Pri izbranih skupinah jezikovnih uporabnikov v RS gre za skupine, ki predstavljajo temeljna področja javnega življenja in udejstvovanja v RS, tj. za jezikovne uporabnike na področju medijev, kulture, znanosti, predšolske vzgoje, osnovnega, srednjega in visokega šolstva, v gospodarstvu, javni upravi in pravosodju. Posebna pozornost bo posvečena jezikovnim uporabnikom drugih jezikov, tj. manjšinskih in tujih jezikov ter jezikov priseljencev, in jezikovnim uporabnikom s posebnimi potrebami. Uporabniki slovenskega jezika zunaj RS živijo na robovih slovenskega etničnega ozemlja, v državah bivše SFRJ, po Evropi in drugod po svetu. Opravljena bo obsežna empirična raziskava, ki bo evidentirane problematike preverila neposredno med uporabniki. Po temeljiti analizi pridobljenih podatkov bodo pripravljene smernice za novi nacionalni program za jezikovno politiko. Celotna raziskava bo prinesla opis in analizo stališč, sporazumevalnih praks, jezikovne opremljenosti in jezikovne izobraženosti jezikovnih uporabnikov, vse to pa povezala z jezikovnotehnološkimi vprašanji. Zajela bo tako sociolingvistične kot pravne vidike, saj se z vidika jezikovne politike kot javne politike, oblikovane v javnem interesu, njene cilje nujno realizira tudi skozi pravna načela in pravila. Opravljena bo sistemska analiza merodajnih pravnih aktov, ki urejajo rabo slovenščine in drugih jezikov ter jezikovne pravice, možnosti in prakse uporabnikov s posebnimi potrebami v RS ter uporabnikov slovenskega jezika zunaj nje. Raziskava bo temeljno delo, na katerega se bo lahko (sociolingvistična) znanost še dolgo sklicevala. Rezultati empirične raziskave bodo dragoceni tudi sami po sebi, saj bodo omogočali nadaljnje analize in interpretacije ter iskanje rešitev. Projekt ima poseben pomen tudi za pravno znanost, saj se skozi obravnavo pravnih načel in pravil ter pravne prakse za področje jezika izražata ključni splošni vodili za normiranje in izvrševanje pravil. Državni upravi bo pomembno olajšal načrtovanje in nadaljnje delo na podlagi realnih potreb državljanov. Ker jezikovna politika močno posega v gospodarstvo, si lahko v primeru implementacije spoznanj raziskave v jezikovnopolitične odločitve obetamo razvoj v gospodarskih panogah, ki oblikujejo računalniška orodja, ki izdelujejo ali potrebujejo izdelke, kot so sintetizatorji govora, prevajalniki, prepoznavalci govora, avtomatizirano preverjanje črkovanja in slovnice lektorji, slovarski in enciklopedični priročniki, izdelki za e-učenje in podobno. Smernice za nadaljnje jezikovnopolitično odločanje, nastale na osnovi projekta, bodo omogočile razvoj kar najbolj opolnomočenih in samozavestnih jezikovnih uporabnikov, ki bodo imeli na voljo vse pripomočke in tehnologije, ki jih potrebujejo za rabo slovenščine v RS in zunaj nje, za rabo jezikov manjšin, priseljencev in drugih tujih jezikov, za rabo znakovnega jezika ter za udejanjanje oblik in načinov sporazumevanja jezikovnih uporabnikov s posebnimi potrebami v Republiki Sloveniji. Vse to bo vplivalo tudi na večjo stopnjo splošne pismenosti v Republiki Sloveniji ter uporabn
Pomen za razvoj znanosti
Tako obsežna sociolingvistična raziskava na Slovenskem še ni bila narejena. Sodelujoči raziskovalci smo jo zasnovali ambiciozno, a na podlagi izkušenj realno in izvedljivo, saj se zavedamo, da slovenska sociolingvistična znanost nujno potrebuje obsežnejšo in domišljeno objektivno raziskavo, ki bo: – potrdila ali ovrgla dosedanja sklepanja in domneve, ki jih zasledimo v znanstveni literaturi; – zbrala in po potrebi znova empirično preverila dosedanje raziskave; – poiskala doslej še neidentificirane probleme in opozorila nanje.   Predvidevamo, da bo raziskava temeljno delo, na katerega se bo lahko sociolingvistična znanost še dolgo sklicevala. Temu v prid govori tudi dejstvo, da nam je uspelo v projektni skupini zbrati večino vodilnih strokovnjakov s posameznih področij na Slovenskem.   Projekt ima poseben pomen tudi za pravno znanost, saj se skozi obravnavo pravnih načel in pravil ter pravne prakse za področje jezika izražata dve ključni splošni vodili za normiranje in izvrševanje pravil. Pravo namreč ne sme biti tehnokratsko samozadostno, ampak instrument realizacije družbenih vrednot na določenem področju, niti statični okvir kot cokla spremembam, temveč o orodje varstva javnega interesa v določenem času in prostoru, torej temelj ali celo proaktivna spodbuda za družbeni razvoj. Ker bomo izsledke raziskave predstavljali tudi v tujini, si od projekta lahko obetamo tudi boljšo umeščenost slovenske sociolingvistike v mednarodno znanost ter boljše upoštevanje značilnosti slovenskega jezikovnega prostora med raziskovalci v različnih delovnih skupinah v Evropski uniji.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskava je bistvenega pomena za kulturni razvoj, saj bo omogočila ustrezno razvijanje jezikovnega življenja na Slovenskem. Državni upravi bo olajšala načrtovanje bodoče jezikovne politike na podlagi realnih potreb državljanov. To je še posebej pomembno, ker je bilo tovrstnih raziskav doslej relativno malo in so si bile metodološko, področno in kvalitetno zelo različne.  Ker jezikovna politika vse močneje posega tudi v gospodarstvo, bo raziskava vplivala na jezikovnopolitične odločitve, ki bodo olajšale gospodarskim družbam dostop do jezikovnih orodij in pripomočkov. S tega vidika si lahko obetamo razvoj predvsem v gospodarskih panogah, ki oblikujejo računalniška orodja, ki izdelujejo ali potrebujejo izdelke, kot so sintetizatorji govora, prevajalniki, prepoznavalci govora, avtomatizirani lektorji, slovarski in enciklopedični priročniki, izdelki za e-učenje in podobno.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2016, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno