Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Senzorske tehnologije pri kontroli posegov v objekte kulturne dediščine

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.21.00  Tehnika  Tehnološko usmerjena fizika   

Koda Veda Področje
T000  Tehnološke vede   

Koda Veda Področje
1.03  Naravoslovne vede  Fizika 
Ključne besede
stavbna dediščina, konstrukcijsko in nekonstrukcijsko injektiranje, poroznost, senzorji temperature in vlage, energijska učinkovitost
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (24)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  31818  dr. Andreja Abina  Kemija  Raziskovalec  2017 - 2020  52 
2.  20188  dr. Gaber Begeš  Meroslovje  Raziskovalec  2019  271 
3.  22480  dr. Samo Beguš  Meroslovje  Raziskovalec  2017 - 2020  161 
4.  10379  dr. Violeta Bokan Bosiljkov  Gradbeništvo  Raziskovalec  2017 - 2020  559 
5.  15189  dr. Vlatko Bosiljkov  Gradbeništvo  Raziskovalec  2017 - 2020  420 
6.  33229  dr. Patricia Cotič  Tehnološko usmerjena fizika  Raziskovalec  2017 - 2018  53 
7.  17449  Franci Čepon    Tehnični sodelavec  2017 - 2020  36 
8.  03939  dr. Janez Dolinšek  Fizika  Raziskovalec  2017 - 2020  753 
9.  11892  dr. Zvonko Jagličić  Fizika  Vodja projekta  2017 - 2020  699 
10.  08274  dr. Vojko Jazbinšek  Fizika  Raziskovalec  2017 - 2020  193 
11.  20037  dr. Marjeta Kramar Fijavž  Matematika  Raziskovalec  2017 - 2020  165 
12.  33298  dr. Jure Kranjec  Meroslovje  Tehnični sodelavec  2019 
13.  36336  dr. Mitja Krnel  Fizika  Raziskovalec  2019 - 2020  74 
14.  37464  dr. Janez Lužnik  Fizika  Raziskovalec  2019 - 2020  24 
15.  50307  dr. Andreja Padovnik  Gradbeništvo  Raziskovalec začetnik  2017 - 2020  143 
16.  32578  dr. Uroš Puc  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2017 - 2020  62 
17.  18280  dr. Igor Pušnik  Meroslovje  Raziskovalec  2019  336 
18.  39667  Slaven Ranogajec    Tehnični sodelavec  2018 - 2020 
19.  35478  dr. Andraž Rešetič  Fizika  Raziskovalec  2018 - 2020  39 
20.  31255  dr. Petra Štukovnik  Gradbeništvo  Raziskovalec  2018 - 2020  79 
21.  20189  dr. Marko Tkalčič  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2019  195 
22.  26471  dr. Stanislav Vrtnik  Fizika  Raziskovalec  2017 - 2020  168 
23.  11035  dr. Aleksander Zidanšek  Fizika  Raziskovalec  2017 - 2020  345 
24.  31981  dr. Vincencij Žužek  Meroslovje  Raziskovalec  2018 - 2020  33 
Organizacije (5)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0101  Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko  Ljubljana  5055598000  19.386 
2.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  84.932 
3.  0792  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo  Ljubljana  1626981  25.770 
4.  1538  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko  Ljubljana  1626965  26.061 
5.  2338  Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana  Ljubljana  1917544  10.941 
Povzetek
Kulturna dediščina predstavlja pomemben zgodovinski vir ter priča o razvoju kulture na nekem območju. Zavzema široko področje, vse od umetnostne dediščine, premične in nepremične dediščine, vključujoč stavbno dediščino, spomenike, objekte z zbirkami, freske in dediščino kulturnih krajin. V projektu se bomo omejili na obnovo stavbne dediščine, ki v Sloveniji obsega objekte iz obdobja romanike do modernizma v začetku 20 stoletja. Pri obnovi je velikokrat poleg konstrukcijskega (povezovanje zidakov, zapolnjevanje votlin med sloji zidu) in nekonstrukcijskega injektiranja (vzpostavitev celovitosti stenskih slik) potrebna še energijska obnova objekta, saj so objekti velikokrat že v uporabi. Ovire pri obnovi stavbne dediščine pogosto predstavljajo nepopolna dokumentacija ter zakonske omejitve posegov v konstrukcijske elemente objektov stavbne dediščine. Poleg tega so velikokrat vzrok za poškodbe ali propadanje materialov stavbne dediščine neustrezni restavratorski posegi.  Zato želimo v predlaganem projektu povezati gradbeno/restavratorsko stroko s področjem neporušnih tehnik slikanja, novimi možnostmi na področju senzorskih tehnologij in informacijsko tehnologijo. Predlagamo: 1) Slikanje gradbenih elementov pred sanacijo z neporušnimi preiskavami (npr. georadar, ultrazvok, termografija) in združevanje rezultatov omenjenih preiskav v eno, zanesljivejšo sliko notranjosti slikanega elementa pred obnovo. 2) Razvoj večtočkovne metode merjenja toplotnega toka skozi zunanji ovoj objekta za čim bolj natančen in racionalen predlog energijske obnove. 3) Razvoj miniaturnih senzorjev, ki jih bomo vmešali v injekcijske mase, in spremljanje prodiranja injekcijskih mas v obstoječi objekt. Senzorje bomo brezžično povezali z zunanjo enoto in pridobili podatke o lokaciji senzorja ter temperaturi in vlažnosti na mestu senzorja. S temi podatki bomo lahko že med samo obnovo ocenili uspešnost posega in ga po potrebi prilagodili. 4) Uporabo jedrske magnetne resonance za določitev porazdelitve velikosti por v novih in obstoječih injekcijskih masah za konstrukcijsko in nekonstrukcijsko injektiranje. Ugotovili smo namreč, da je poroznost ena najpomembnejših lastnosti, ki določa kompatibilnost injekcijske mase z obstoječim materialom. 5) Razvoj in uporabo teraherčne spektroskopije za določanje poroznosti materiala tudi na terenu in brez saturacije merjenca z vodo, kakor je to potrebno v primeru uporabe jedrske magnetne resonance. 6) Uporabo enakih metod slikanja kakor v točki 1) za oceno uspešnosti postopka obnove. Načrtujemo obravnavo dveh objektov stavbne dediščine v lasti Univerze v Ljubljani ter poškodovane kamnite stavbe v Posočju. Predlagan pristop omogoča optimizacijo posegov v stavbe kulturne dediščine ter kontrolo nad njimi. Z njim zmanjšujemo količino porabljenega materiala za obnovo stavb in varujemo naravne vire. Po vsebini se predlog projekta uvršča v naslednja prednostna področja S4 (Strategija pametne specializacije Slovenije, september 2015):  1) Zdravo bivalno in delovno okolje -) pametne zgradbe in dom z lesno verigo -) napredni gradbeni materiali in produkti,  2) Naravni in tradicionalni viri za prihodnost -) turizem.  Ob zaključku projekta bomo pripravili tečaj za restavratorje. Povzetek in smernice za delo restavratorjev bomo zapisali tudi na internetno stran projekta.
Pomen za razvoj znanosti
Nove injekcijske mešanice za konstrukcijsko in nekonstrukcijsko utrjevanje objektov kulturne dediščine z zelo natančno določenimi fizikalnimi lastnostmi bodo imele vpliv na področju znanosti o materialih. Razvoj nove metode za merjenje poroznosti materialov s teraherčno spektroskopijo in izdelava miniaturnih senzorjev vgrajenih v injekcijske mešanice bo pomemben prispevek na področju senzorskih tehnologij in vpeljave infromacijske tehnologije v gradbeništvu. Nove numerične metode na področju združevanja slik, pridobljenih z obstoječimi in novimi metodami slikanja, bodo izvirni znanstveni prispevek na področju numerične matematike z uporabo v gradbeništvu in medicini.
Pomen za razvoj Slovenije
Pripravili bomo smernice in razvili gradbene proizvode v skladu s predpisi, ki urejajo posege v stavbe kulturne dediščiine, za izboljšanje energijske učinkovitosti dveh objektov kulturne dediščine v lasti Univerze v Ljubljani. Na podlagi znanja in izkušenj, ki jih bomo pridobili pri razvoju novih kompatibilnih mešanic za nekonstrukcijsko injektiranje, bomo pripravili tečaje za restavratorje na slovenskem prostoru.  Na internetni strani projekta bomo pripravili smernice za delo restavratorjev. Izdelava merilnega sistema za večtočkovno merjenje toplotnega toka lahko vodi do ustanovitve spin-off podjetja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno