Projekti / Programi
Premeščanje mej v kriminologiji in kriminalitetni politiki
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.07.00 |
Družboslovje |
Kriminologija in socialno delo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S160 |
Družboslovje |
Kriminologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
premeščanje mej, kriminologija, kriminalitetna politika, kazensko pravo, Slovenija
Raziskovalci (13)
Organizacije (2)
Povzetek
V zadnjih letih smo bili priča pomembnim premikom v konceptualnih in normativnih mejah na področju kriminologije in kazenskega prava. Ta raziskava želi identificirati vzroke in temeljna načela teh premikov, prepoznati tveganja, ki jih ti premiki prinašajo, in generirati novo znanje, ki bi lahko pripomoglo k iskanju rešitev za prepoznana tveganja in zarisati smer za nadaljnji razvoj.
V kontekstu premeščanja mej v kriminologiji so specifične spremembe zameglile razlike med tem, katere oblike nasilja in prilaščanja so definirane kot kriminalne in katere so prepoznane kot »normalne« (zakonite). Poleg tega so postale bolj zamegljene tudi meje med kriminologijo in z njo povezanimi vedami, pri čemer je morda najbolj zanimivo naraščajoče opiranje na nevroznanost in genetiko pri ugotavljanju potencialne zločinskosti posameznika in njegove/njene zmožnosti, da razvije proti-družbeno vedenje. Na bolj praktični ravni je prišlo do premeščanja mej tudi med kazenskim pravom in drugimi pravnimi disciplinami, kar je pripeljalo do, med drugim, pretirane kriminalizacije, povečanja kazenskopravnega in tehničnega nadzora ter zniževanja procesnih standardov. Tako na primer povečana represivna reakcija povzroča mnoge spremembe na področju gospodarskega kazenskega prava. Na področju mednarodnega prava oboroženih spopadov pa se je premeščanje mej udejanilo prek re-konceptualizacije vojne in terorizma, ki je zameglila razliko med vojno in mirom ter med teroristi in civilisti. Nenazadnje, na področju kaznovanja lahko opazimo procese formalizacije in inflacijo inkriminacij in kazenskih sankcij, ki re-definirajo koncept tega kaj, koga, kje in kako kaznujemo.
Raziskovalni projekt je razdeljen na šest tematskih delovnih sklopov (DS). Vsak pokriva enega izmed pomembnih premikov, ki so opisani zgoraj. Nekateri izmed specifičnih ciljev, ki so definirani v delovnih sklopih (in natančno razloženi spodaj), so naslednji: 1) priskrbeti pregled premeščanja normativnih meja v post-moderni družbi in analizirati razloge za odsotnost normativnih mej tam, kjer so najbolj potrebne, to je v kapitalistični ekonomiji; 2) analizirati, kako napredek v nevroznanosti in genetiki spreminja percepcijo meje med družbenim in biološkim razumevanjem kriminala; 3) identificirati skupna načela kazenskega prava in aplicirati ta načela na nacionalne in transnacionalne rešitve, za katere se zdi, da rušijo ta načela; 4) analizirati zadnje spremembe kazenskega prava in politik na področju gospodarske kriminalitete in preučiti škodljive in pozitivne posledice nekaterih predlaganih rešitev; 5) analizirati premeščanje mej v redefinicijah vojne in terorizma, ki so omogočile militarizacijo »boja proti terorju« in, posledično, manj transparentnosti in nadzora v tem boju; 6) priskrbeti vpogled v spremembe na področju kaznovanja, spremembe, ki so opazne v časovni, prostorski, osebni in kvalitativni dimenziji kaznovanja.
Posamezni delovni sklopi in sinteza ugotovitev bodo ponudili celovit vpogled v zgoraj omenjene premike. Ključno je, da – tako v teoriji kot v praksi – razumemo procese in temeljna načela teh pomembnih premikov na področjih, kjer so človekove pravice in svoboščine najbolj ranljive. Naš cilj je, prvič, identificirati in razumeti te premike in njihovo dinamiko ter jih povezati z relevantnimi teoretičnimi koncepti in hkrati tudi razviti nove, zato da razširimo razumevanje razvoja področja. Drugič, naš cilj je odločevalcem in širši javnosti podati razumljive in tehtne predloge za odpravo tveganj, ki izhajajo iz premeščanja mej na zgoraj omenjenih področjih.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati raziskave (DS1 – DS6) bodo uporabni na področju kriminologije in kriminalitetne politike. Prvič, raziskava bo analizirala (DS2) spremembe, ki se dogajajo v polju kriminologije. S pomočjo kritične analize nove kriminološke paradigme, v kateri se ocena o prištevnosti obdolžencev namesto psihologom in psihiatrom vse bolj zaupa nevroznanstvenikom in genetikom, bomo ponudili uvide v nevarnosti, ki jih prenaša tak premik, npr. glede možnosti ugotavljanje prihodnjega vedenja posameznikov.
Drugič, kar se tiče kazenskega prava, bo eden izmed rezultatov raziskave (DS3) celovito in interdisciplinarno ovrednotenje pristojnosti EU na področju kazenskega prava. Poleg tega bo projekt relevanten tudi za širšo raziskovalno skupnost, ki ji lahko rezultati raziskave služijo kot spodbuda in izhodišče za podobne raziskave v okviru EU na drugih pravnih področjih, kot tudi neposredno za snovalce političnih usmeritev kazenske politike na ravni EU in držav članic, ki morajo iskati ustrezno ravnovesje in vsebino urejanja tega občutljivega pravnega področja.
Tretjič, raziskava odzivanja na gospodarsko kriminaliteto (DS4) bo kritično ovrednotila najnovejše, hitro odvijajoče se reforme na tem področju (npr. uvedba specializiranih sodišč za področje bančnega kriminala, spremembe v definicijah posameznih kaznivih dejanj s ciljem zmanjšati dokazno breme, posledice pogajanj o krivdi na pregon tovrstnih kaznivih dejanj …itd.). Cilj bo pridobiti celovito, znanstveno podprto sliko dogajanja in trendov na tem področju. Analiza bo omogočila umestitev dogajanj v Sloveniji v širše kriminalno-politične trende v Evropi in v svetu, kar bo omogočilo kritično primerjalno ovrednotenje teh praks.
Četrtič, s pomočjo poglobljene analize (DS5) sodobne re-konceptualizacije vojne in terorizma bo raziskava priskrbela nove uvide na področju kriminologije, prava in političnih ved. Raziskava bo nadgradila trenutne raziskave, tako da bo ponudila inovativno analizo negativnih posledic premeščanja mej v pravu oboroženih spopadov (npr. zamegljevanje razlik med civilisti in teroristi, zamegljevanje razlik med vojno in mirom, pomanjkanje nadzornih mehanizmov … itd.)
Petič, tudi na področju kaznovanja so posamezne razprave izpred nekaj let lahko že povsem zastarele. S tega vidika je analiza sodobnih sprememb (DS6) vsekakor nosilka pomembnih in izvirnih rezultatov, dodatno pa k pričakovanemu doprinosu raziskave prispeva celovita obravnava širokega polja vprašanj. Poudarek raziskave v tem delu bo na evropskem prostoru, vendar bo ravno primerjava znotraj njega in z ostalimi sistemi odprla možnosti za dodatno novo znanje in nova spoznanja s tega področja tudi onkraj same Evrope.
Pomen za razvoj Slovenije
Prvič, raziskava (DS2) bo priskrbela odločevalcem uvide v to, kako lahko nevroznanost in genetika negativno vplivajo na kriminalitetno politiko. Ker kriminologija vse bolj preigrava možnost, da bi s pomočjo genetike in nevroznanosti predvidevali kriminalnost posameznika oz. njegovo nagnjenost, da postane asocialna osebnost, bomo priskrbeli novo poglobljeno vedenje o tem, kako nekritično sprejemanje tovrstnih teorij odpira vrata za nove oblike izključevanja. Odločevalcem bomo, na primer, podali analizo tveganj, ki lahko vzniknejo, če bodo posamezniki, pri katerih bo izražena genetska pogojenost za kriminal ali določene možganske spremembe drugače obravnavani.
Drugič, analiza premeščanja mej med kazenskim pravom in drugimi pravnimi vedami (DS3) bo relevantna za slovenske zakonodajalce pri njihovih poskusih, da izboljšajo kazenskopravno zakonodajo. V Sloveniji je bilo v zadnjih 20 letih kar 14 novel ZKP, pri tem pa niti ne štejemo še vzporedne kazenske zakonodaje. Naša raziskava bo jasno definirala kriterije, kaj je kazensko-pravna tematika, in kakšna naj bodo temeljna pravila, ki naj bi jo urejala. To bo zakonodajalcu lahko služilo kot vodilo, na podlagi katerih bo lahko snoval zakonodajne rešitve, sodiščem pa oporo za reševanje vsakodnevnih zadev. Prav tako bodo cilji raziskave pomembni na institucionalni ravni, saj bodo nudili ogrodje za snovanje pristojnosti in meje njihovih pooblastil.
Tretjič, raziskovalni projekt (DS4) bo pripeljal do konkretnih priporočil za izboljšanje kriminalitetne politike na področju gospodarske kriminalitete, s poudarkom na iskanju alternativnih, bolj preventivno usmerjenih ukrepov. Gospodarske kriminaliteta družbi povzroča izredno visoko materialno in drugo škodo, zato je kvalitetna povratna informacija še toliko bolj potrebna. Rezultati projekta bi morali - ko jih bodo uporabili odločevalci - voditi k zmanjšanju škode, ki jo generira gospodarski kriminal, k boljši pravni varnosti..
Četrtič, Za odločevalce bodo rezultati raziskave (DS5) relevantni, ker bodo jasno nakazali probleme, ki jih je povzročila militarizacija boja proti terorizmu (npr. ne-transparentnost, pomanjkanje nadzora, arbitrarne odločitve pri določanju tarč itd.). Odločevalcem bodo rezultati raziskave lahko služili pri sprejemanju odločitev, ki bodo preprečile slabe prakse proti-terorističnih politik.
Petič, na področju kaznovanja bo raziskava (DS6) priskrbela podlago za sprejemanje nove strategije o preprečevanju kriminalitete, obenem pa bo ponudila instrumentarij za vrednotenje obstoječih kaznovalnih instrumentov. To je še posebej relevantno za Slovenijo, ker je njen kaznovalni sistem na razpotju, od koder ena od poti vodi proti bolj ostremu kaznovalnemu sistemu. Ocena novih pristopov (npr. uvedba probacije v letu 2016), ki bo opravljena v raziskavi, bo podala odločevalcem jasna navodila in odgovore, kaj njihove politike lahko in česa ne morejo ustvariti, ter kaj morajo in kaj ne smejo ustvariti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo,
zaključno poročilo
