Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Napravite mi to deželo nemško - italijansko - madžarsko - hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva.

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
H250  Humanistične vede  Sodobna zgodovina (od leta 1914) 

Koda Veda Področje
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
Ključne besede
druga svetovna vojna, mejne študije, okupacija, vsakdanje življenje, spominske pokrajine
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  33083  dr. Kornelija Ajlec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2017 - 2020  341 
2.  08682  dr. Bojan Balkovec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2017 - 2020  618 
3.  27510  dr. Mateja Breg Valjavec  Geografija  Raziskovalec  2017 - 2020  178 
4.  30791  dr. Rok Ciglič  Geografija  Raziskovalec  2017 - 2020  390 
5.  33273  dr. Mateja Ferk  Geografija  Raziskovalec  2017 - 2020  171 
6.  50826  dr. Božidar Jožef Flajšman  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2018 - 2020  475 
7.  00840  dr. Aleš Gabrič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2017 - 2020  819 
8.  23948  dr. Primož Gašperič  Geografija  Raziskovalec  2017 - 2020  176 
9.  35035  dr. Matjaž Geršič  Geografija  Raziskovalec  2017 - 2020  209 
10.  08394  dr. Bojan Godeša  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2017 - 2020  445 
11.  13179  dr. Mauro Hrvatin  Humanistika  Raziskovalec  2019 - 2020  352 
12.  22605  dr. Darja Kerec  Humanistika  Raziskovalec  2017 - 2020  260 
13.  07553  dr. Drago Kladnik  Geografija  Upokojeni raziskovalec  2017 - 2020  1.156 
14.  31243  dr. Peter Mikša  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2017 - 2020  585 
15.  11484  dr. Božo Repe  Zgodovinopisje  Vodja projekta/programa  2017 - 2020  2.402 
16.  39166  dr. Maja Vehar  Zgodovinopisje  Mladi raziskovalec  2017 - 2020  134 
17.  33837  Manca Volk Bahun  Humanistika  Raziskovalec  2017 - 2020  302 
18.  22245  dr. Matija Zorn  Geografija  Raziskovalec  2017 - 2020  1.174 
19.  33080  dr. Žiga Zwitter  Humanistika  Raziskovalec  2017  161 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0501  Inštitut za novejšo zgodovino  Ljubljana  5057116000  5.926 
2.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  93.618 
3.  0588  Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta  Ljubljana  1627082  31.342 
4.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.648 
Povzetek
Druga svetovna vojna označuje enega izmed najbolj kritičnih trenutkov slovenske zgodovine. Štirje okupacijski režimi – nemški, italijanski, madžarski in režim ustaške Hrvaške – so Slovence razdelili med različne državne entitete ter jih v etničnem smislu obsodili na smrt – tudi z uporabo genocidnih metod.  V nemški rajh so prešla ozemlja Gorenjske, Koroške, Štajerske, severozahodnega dela Prekmurja in severnega dela Dolenjske. Italija je zasedla Notranjsko, Ljubljano ter preostali del Dolenjske. Madžarska je okupirala večino Prekmurja, Neodvisna država Hrvaška (NDH) pa pet vasi v Posavju. Meja med okupacijskimi območji ni potekala po zgodovinski, upravni ali pokrajinski oziroma narodnostni meji. Razmejitev je bila določena 12. aprila 1941 na podlagi Hitlerjevih navodil o razkosanju Jugoslavije.   Razsežnosti etnocidnega in genocidnega ravnanja okupatorjev so vidne v prisilnih migracijskih gibanjih in prehodihv meje – 58.522 Slovencev v nemških in italijanskih, 688 v madžarskih, okrog 400 v hrvaških koncentracijskih taboriščih, blizu 20.000 v konfinaciji in na prisilnem delu, 80.000 v zaporih. Deportirali so tudi 571 prekmurskih Judov, večina jih je bila umorjena v taborišču Auschwitz. Nemci so nameravali izgnati od 220 do 260.000 Slovencev, uspelo jim jih je 63.000. Okrog 17.000 jih je preko nemško-italijanske meje uspelo zbežati v nemško okupacijsko cono. V italijansko okupacijsko cono je zbežal ali po legalni poti preko meje prišel tudi del od 10.000 ljudi, ki so jih iz nemške okupacijske  cone izgnali v NDH. Iz italijanske okupacijske cone so na izpraznjena slovenska ozemlja ob hrvaški meji preselili 17.000 kočevskih Nemcev (zaradi česar je preučitev te meje še posebej potrebna).  Z zasedbo slovenskega etničnega ozemlja je bilo leta 1941 na Slovenskem pet različnih mejnih območij in meja. Te so bile: meja med Nemčijo in Madžarsko, meja med Madžarsko in NDH, meja med Nemčijo in NDH, meja med Italijo in Nemčijo ter meja med Italijo in NDH. Kljub formalni vključitvi t. i. Ljubljanske pokrajine v Italijo je še vedno ostala tudi t. i. rapalska meja, ki je ločevala primorske Slovence od ostalih. Le meja s Hrvaško, ki je slonela na starejših razmejitvah, se je ohranila do danes.  Mejni režim na teh mejah se je razlikoval, posledično pa tudi življenje ob njih. Nekatere meje so bile neprimerno bolj utrjene kot druge, saj so imele minska polja, žične pregrade, postojanke s strojnicami itd. Mnogokrat so v bližini meje podrli vse stavbe in izsekali gozd, s čimer so omogočili širši nadzor obeh strani meje. To so dosegli predvsem z uporabo prisilnega dela, v katerega je bilo vključeno lokalno prebivalstvo. Oblikovanje vseh teh meja so tako pospremili vojno nasilje, deportacije prebivalstva, prebegi iz ene okupacijske cone v drugo, hkrati pa so zaradi življenjskih potreb in partizanskega odpora (ki razkosanja ni priznaval in se je boril proti njemu) nastajali tudi utečeni ilegalni prehodi. Vse to je neizogibno povzročilo številne travme ter pretrgalo tradicionalne vzorce migracij, kmetovanja in trgovine. Te travme pa so bile v preteklosti le deloma raziskane. Izstopajoči primer je predvsem (ne)obravnava meje z NDH, ki je bila v izogib sporom v večnacionalni povojni Jugoslaviji skoraj v celoti prezrta. Med lokalnim prebivalstvom na obeh straneh meje pa se je občutek prizadetosti ohranil in se je od tedaj prenesel tudi na mlajše generacije ter v kolektivni spomin obeh narodov. Temu priča dejstvo, da se Slovenija in Hrvaška več kot 70 let po zaključku vojne še vedno ne moreta sami sporazumeti o dokončnem poteku mejne črte.
Pomen za razvoj znanosti
-  Projekt kot prvi v slovenskem zgodovinopisju odpira polje celostne obravnave zgodovine meja v času druge svetovne vojne. Do zdaj so se študije, tudi tiste, ki so nastale na podlagi nacionalnih projektov, dotikale predvsem meja na slovenskem (etničnem in teritorialnem) ozemlju v 19. stoletju in v letih do razpada Habsburške monarhije. -  S projektom so formulirane inovativne raziskovalne vsebine. -  Projekt je zasnovan interdisciplinarno – zgodovinske in geografske raziskave znotraj projekta bodo obdelale večjo količino podatkov različne provenience ter se bodo posledično medsebojno dopolnjevale in utrjevale v celoto. -  Preko projekta bo prvič v slovenskem zgodovinopisju uporabljena tehnika LiDAR, ki je v tujini že standardno orodje za zgodovinopisne in arheološke študije. -  Slovenska zgodovina, zgodovina vseh dotičnih okupacijskih držav ter tudi zgodovina celotne regije bo obogatena z novimi spoznanji in osvetljena z novega zornega kota. - S projektom bo ustvarjena podlaga za nadaljnji razvoj mejnih študij v slovenskem zgodovinopisju. -  Projekt bo prispeval tudi k razumevanju pokrajinskih sprememb kot posledice oblikovanje »vojne pokrajine« (warscape) ter temu, ali se te spremembe danes še odražajo v njej. -  Sledeč komparativni metodi s sorodnimi tujimi raziskavami bo projekt utrdil mednarodno vpetost slovenskega zgodovinopisja. -  Projekt bo vzpostavil most med preučevalci zgodovine: intenzivno vključevanje védenja neraziskovalnih institucij (muzeji!), vključno z amaterskimi ljubitelji zgodovine; slednji so na področju druge svetovne vojne pri nas številni, zanje pa je značilno precejšnje poznavanje terena in empiričnih vsebin, na katere se redko naleti v arhivskih virih. -  Projekt bo poudaril vidik lokalnosti: številne regionalne specifike slovenskega ozemlja, vključno z naravnogeografskimi razlikami ter razlikovanjem podeželskih in urbanih območij.
Pomen za razvoj Slovenije
- Projekt se s svojo vsebino ukvarja z raziskovalno temo, ki je družbeno aktualna in na katero družba reagira vedno bolj senzibilno. - Projekt bo obogatil védenje, ki ga družba potrebuje in zahteva z ozirom na aktualno mejno problematiko, kjer je poznavanje zgodovinske komponente ključno, da lažje razumemo sodobno dogajanje na tem področju. - Prezentacija in popularizacija raziskovalnih dosežkov projekta bosta prispevala k krepitvi družbene zavesti o pomenu meja, čezmejnem povezovanju, migracijskih tokovih, moči države in državne varnosti. -  Projekt bo vizualno prikazal, kako nepredstavljivo je bilo razkosano že sicer majhno slovensko ozemlje. -  S projektom se bomo umestili v kontekst obeleževanja 75-letnice konca druge svetovne vojne. Prelomnega dogodka se bo spominjala vsa Evropa, ki bo z različnimi dogodki opozarjala na grozovitost vojne in njen usodni vpliv na življenje evropskih državljanov, kar je zlasti pomembno v času, ko se na nekaterih obravnavanih območjih ponovno pojavljajo fizične ovire ne mejah (žičnata ograja na južni slovenski meji) zaradi sodobnih nelegalnih migracijskih tokov, ki vplivajo na vsakdanjik posameznika in družbe. -  Projekt je družbeno pomemben z vidika evidentiranja in popularizacije kulturne dediščine druge svetovne vojne. -  Neposreden vpliv raziskav in izsledkov na lokalni turizem s pomočjo razstav, krajev spomina, spominskih parkov ipd.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno