Projekti / Programi
Geoinformacijska infrastruktura in trajnostni prostorski razvoj Slovenije
01. januar 2018
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.17.00 |
Tehnika |
Geodezija |
|
| 5.08.00 |
Družboslovje |
Urbanizem |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P515 |
Naravoslovno-matematične vede |
Geodezija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.07 |
Tehniške in tehnološke vede |
Okoljsko inženirstvo |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
geodezija, geodetski referenčni sistem, geodetska izmera, geodezija v inženirstvu, množičen zajem prostorskih podatkov, opazovanje Zemlje, kartografija, GIS, prostorska podatkovna infrastruktura, nepremičninske evidence, razvoj zemljišč, prostorsko načrtovanje, prostorski razvoj Slovenije
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
24. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
378 |
3.734 |
3.296 |
8,72 |
| Scopus |
508 |
4.948 |
4.359 |
8,58 |
Raziskovalci (36)
Organizacije (1)
Povzetek
Prostorska podatkovna oz. geoinformacijska infrastruktura je ena ključnih infrastruktur sodobne družbe. Predstavljajo jo zbirke tehnologij, institucij in politik za pridobivanje in uporabo prostorsko opredeljenih informacij za odločanje na lokalni, regionalni in globalni ravni. Njen temelj so prostorski podatki in geografsko opredeljene informacije, ki zagotavljajo učinkovito upravljanje in odločanje. Geodezija ima pri tem posebno mesto, saj zagotavlja matematično-fizikalni temelj za opis in modeliranje prostora v obliki ustreznih referenčnih koordinatnih sistemov ter pridobiva in prikazuje prostorske podatke na najvišji stopnji kakovosti. Raziskovalne dejavnosti bodo potekale na petih področjih, ki pa se med sabo močno prepletajo.
Na področju geodetskega referenčnega sistema velja izpostaviti, da zahtevajo sodobne tehnologije, kot so GNSS, tehnologije opazovanja Zemlje iz Vesolja, zraka in tal, vzpostavitev kakovostnega geodetskega referenčnega sistema. Spremljanje stanja in sprememb v prostoru ter načrtovanje prostorskega razvoja je nemogoče brez uporabe številnih tehnologij za opazovanje prostora, ki jih lahko obravnavamo le v okviru referenčnega koordinatnega sistema, zato bomo na tem področju nadalje razvijali državni koordinatni sistem Slovenije.
Na področju geodetske izmere in inženirske geodezije se bomo ukvarjali z različnimi vidiki uporabe sodobne merske tehnologije, združevanjem podatkov različnih merskih senzorjev v statičnem in kinematičnem načinu ter razvojem deformacijske analize v geodeziji.
Znanstveni razvoj na področju množičnega zajema prostorskih podatkov je izjemno hiter, ena glavnih novosti so brezpilotni letalni sistemi, ki so cenejša in fleksibilna oblika daljinskega in množičnega zajema podatkov o prostoru. Na tem področju je malo raziskav, ki bi ustrezno obravnavale proces obdelave in kakovost izdelkov, zato bomo temu namenili posebno pozornost.
Na področju prostorske informatike se bomo ukvarjali z modeliranjem, analizami in predstavitvami vse bolj kompleksnega grajenega in naravnega okolje v 2D in 3D v digitalnem okolju GIS. Velik izziv bo upoštevanje časovne komponente pri modeliranju stvarnega sveta.
Pri upravljanju zemljišč in prostorskem načrtovanju so prostorski podatki pomemben vir informacij za odločanje v prostoru. Poseben raziskovalni izziv predstavljajo zahtevne preureditve zemljišč, kot so komasacije, umeščanje gradbeno-inženirskih objektov v prostor ter na splošno prostorsko načrtovanje.
Raziskave bodo usmerjene v raziskave konceptov, ki so splošno veljavni in zanimivi za globalno geoinformacijsko znanstveno skupnost, saj je razvoj na tem področju velik izziv tako na državni kot evropski in širši mednarodni ravni. Bodo pa aktivnosti v okviru raziskovalnega programa usmerjene tudi v razvoj geoinformacijske infrastrukture v Sloveniji, saj želimo prispevati k njeni kakovostni vzpostavitvi v naši državi.
Pomen za razvoj znanosti
Hiter tehnološki razvoj pridobivanja in obdelave prostorskih podatkov ter vse večje zahteve družbe po kakovostnih informacijah o prostoru prinašajo številne znanstvene in raziskovalne izzive. Na teh sloni predlagani raziskovalni program. Raziskave iz prostorske podatkovne oz. geoinformacijske infrastrukture so velikega pomena, saj ta zahteva kakovostno uporabo številnih tehnologij, razvoj konceptov za združevanje velike količine prostorskih podatkov ter usklajevanje ponudnikov in uporabnikov prostorskih podatkov na številnih področjih.
Geodezija ima pri prostorski podatkovni infrastrukturi posebno mesto, saj zagotavlja referenčno osnovo za prostorske podatke. Temelj prostorske podatkovne infrastrukture je namreč kakovosten geodetski referenčni sistem, ki omogoča vzpostavitev natančnega, točnega, zanesljivega in časovno opredeljenega geometrijskega modela prostora, ki vključuje tudi njegove fizikalne lastnosti. Tako vzpostavljen geodetski referenčni sistem in z njim povezani prostorski podatki so temelj za vse znanosti, ki se ukvarjajo z Zemljo, npr. geologija, seizmologija, geofizika, fizika atmosfere, hidrografija in podobno, ter za vse znanosti, ki delujejo v prostoru, npr. geodezija, gradbeništvo, kmetijstvo, gozdarstvo, promet, vodarstvo. Le kakovostni podatki v enotnem referenčnem sistemu so temelj kakovostnemu in učinkovitemu odločanju v prostoru, npr. pri prostorskem načrtovanju, ocenjevanju poplavne in potresne ogroženosti, zagotavljanju zemljišč za gradnjo, oskrbo s hrano ter drugih posegih v prostor.
Pri vsem naštetem je ključna kakovost podatkov, ki jo moramo jasno in pravilno opredeliti. Kakovostna prostorska podatkovna infrastruktura omogoča njeno povezovanje regionalno in globalno. Z razvojem številnih tehnologij za pridobivanje prostorskih podatkov, ki so na razpolago na globalnem nivoju (GNSS, satelitski sistemi za opazovanje Zemlje), tehnologij, ki delujejo na lokalnem nivoju (aerolasersko skeniranje, terestrično lasersko skeniranje, brezpilotni letalni sistemi, terestrična geodezija ipd.), in tehnologije za posredovanje in izmenjavo podatkov, je vse pomembnejše prostorsko in časovno usklajevanje prostorskih podatkov. To je mogoče le na osnovi realno ocenjene kakovosti teh podatkov.
Za realno oceno kakovosti prostorskih podatkov je potreben kakovosten referenčni koordinatni sistem, ki ga bomo nadalje razvijali na območju naše države. Izdelali bomo horizontalni in višinski geokinematični model slovenskega ozemlja in ju povezali, kar bo omogočilo celovit vpogled v geodinamiko slovenskega ozemlja. Oba geokinematična modela sta pomembna z geodetskega vidika, saj omogočata vzpostavitev časovno odvisnega koordinatnega sistema. Predstavljata pa tudi pomemben vhodni podatek v modele za oceno potresnega tveganja.
Za spremljanje stanja kritične infrastrukture bomo razvijali napredne metode deformacijske analize. Uporabljali bomo geodetske meritve, ki jih bomo kombinirali s podatki številnih drugih senzorjev. Razvoj bomo usmerili tako v statične kot kinematične aplikacije.
Pri uporabi brezpilotnih letalnih sistemov za zajem prostorskih podatkov imamo redko priložnost, da se s svojim raziskovalnih delom priključimo glavnemu toku raziskav v svetu, saj je področje precej novo. Prizadevali si bomo za izdelavo novih in izvirnih rešitev, ki temeljijo na znanstvenih pristopih, saj obstoječe rešitve večinoma nimajo ustreznih znanstvenih podlag.
Razvoj 3D- in 4D-vektorskih modelov prostora predstavlja velik potencial pri razvoju novih pristopov, kjer ciljno razvijamo rešitve za večnamenske prostorske informacijske sisteme. Metode modeliranja prostora lahko izboljšamo tako, da pridobimo večrazsežne modele prostora, ki omogočajo napredne prostorske analize, obogatitev modelov s pomenskimi informacijami ter podpirajo zmogljive lokacijske storitve. Velik raziskovalni izziv tudi na mednarodni ravni predstavlja celovito zagotavljanja kakovosti od zajema podatkov z metodami daljinskega zaznavanja do končnega 3D-modela prostorske enti
Pomen za razvoj Slovenije
Kakovostni prostorski podatki in razvite geoinformacijske rešitve bodo pomembno prispevale k razvoju prostorske podatkovne infrastrukture, ki postaja ena izmed pomembnejših infrastruktur vsake države. To dokazuje tudi evropska direktiva INSPIRE, ki jo je v slovenski pravni red sprejela tudi Republika Slovenija. INSPIRE izpostavlja nujnost kakovostne prostorske podatkovne infrastrukture za načrtovanje razvoja in upravljanje prostora, ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah ter pri upravljanju tveganj v prostoru in varovanje pravic in nadzor nad omejitvami rabe prostora. Predlagane rešitve v okviru raziskovalnega programa bodo lahko uporabljale tudi javne institucije – na tem mestu izpostavljamo Ministrstvo za okolje in prostor z Geodetsko upravo RS in Agencijo RS za okolje, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za obrambo z Upravo za zaščito in reševanje RS, Ministrstvo za infrastrukturo, Upravo RS za pomorstvo ter druge institucije, ki upravljajo ali uporabljajo prostorske evidence. Med naštetimi velja posebej izpostaviti sodelovanje z Geodetsko upravo RS, ki zagotavlja temeljno podatkovno infrastrukturo države, ki jo predstavljajo državni koordinatni sistem, topografski ter nepremičninski podatki.
Inovativne rešitve pričakujemo pri obravnavi podatkov, pridobljenih z daljinskim zaznavanjem in množičnim zajemom. Modeli za integracijo raznolikih virov podatkov kot tudi model za zagotavljanje kakovosti končnih izdelkov (3D- in 4D-modelov prostorskih entitet) bodo pomembni za razvoj kakovostnih izdelkov na geoinformacijskem trgu doma in mednarodno. Nadalje velja izpostaviti predvideni razvoj večnamenskih 3D-modelov prostora, ki bodo pričakovano prinesli nove izzive in priložnosti na trgu – od novih pristopov vizualizacije prostora do novih možnosti pri razvoju rešitev v podporo odločanju ter raznolikim lokacijskim storitvam.
Za zajem prostorskih podatkov v Sloveniji vedno več gospodarskih podjetij uporablja tehnologijo brezpilotnih letalnih sistemov (BLS). Ker je uporaba tehnologije v geodeziji dokaj nova, ni na voljo praktičnih usmeritev in tehničnih pravilnikov, ki bi opredeljevali izvedbene projekte in metode za kontrolo kakovosti izdelkov. Za pripravo takšnih dokumentov so nujno potrebne znanstvene raziskave, ki jih tudi v svetovnem merilu še ni na voljo. Geodetska stroka in gospodarska podjetja tako od znanstvene sfere čim prej pričakujeta konkretne predloge in usmeritve. Zato že sedaj tesno sodelujemo z več podjetji, ki razvijajo programske rešitve. Nekatera od njih so za svojo inovativnost doma in v svetu priznana in večkrat nagrajena.
BLS lahko uspešno uporabljamo pri dokumentiranju in spremljanju (monitoring) objektov naravne in kulturne dediščine ter spremljanja sprememb v prostoru kot posledice naravnih nesreč (plazovi, poplave, večji požari) in zaradi človeških vplivov kot tudi pri spremljanju rednih sprememb v prostoru, ki lahko dolgoročno predstavljajo grožnjo (erozija, hudourniški transport materiala, zaraščanje idr.). Izdelke BLS lahko učinkovito uporabljamo v znanstvenih analizah različnih področij, administrativnem spremljanju stanja, pri spremljanju naravnega ali urbanega okolja, v turizmu, športu in rekreaciji.
Z več gospodarskimi družbami sodelujemo pri razvoju sistemov za spremljanje stabilnosti grajenega in naravnega okolja z geodetskimi metodami. Pri razvoju sistemov za izdelavo 3D modelov stavb sodelujemo s podjetji, ki se ukvarjajo z energetsko sanacijo stavb.
Jasen in pregleden sistem urejanja prostora in prostorskega načrtovanja ima velik pomen za družbeni razvoj, saj vpliva na splošno kulturo in razvoj stroke. Žal še vedno ugotavljamo, da pri raziskovanju prostora v Sloveniji že od konca 90-ih let prejšnjega stoletja opažamo nazadovanje, saj raziskave s strani uporabnikov (ministrstva, občine, druge institucije, ki imajo velik vpliv na razvoj, spremembe in procese v prostoru) niso bile sistematično podprte. S tega vidika ocenjujemo, da bo predlagani koncept raziskovalnih akt
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
