Projekti / Programi
Geoinformacijska infrastruktura in trajnostni prostorski razvoj Slovenije
01. januar 2013
- 31. december 2017
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.17.00 |
Tehnika |
Geodezija |
|
| 5.08.00 |
Družboslovje |
Urbanizem |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P515 |
Naravoslovno-matematične vede |
Geodezija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.07 |
Tehniške in tehnološke vede |
Okoljsko inženirstvo |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
Raziskovalci (36)
Organizacije (1)
Povzetek
Prostorska podatkovna infrastruktura je ena ključnih infrastruktur sodobne družbe, ki zahteva standardizacijo in usklajevanje med ponudniki in uporabniki na državni in mednarodni ravni. Poslanstvo in odgovornost geodezije je v zagotavljanju referenčne osnove za prostorske podatke, ki jih uporabljajo številne druge stroke. V novejšem času je pridobivanje teh podatkov z vse številnejšimi tehnologijami vse bolj množično, zato je vse bolj pomembna kakovost in povezljivost teh podatkov. Raziskovalni program bomo usmerili v iskanje sinergije med različnimi koncepti pridobivanja, analize, modeliranja in uporabe prostorskih podatkov in razvijali nove, družbeno koristne storitve. Ob vzpostavitvi državnega koordinatnega sistema bomo določili geokinematski model Slovenije, ki bo uporaben tudi izven geodezije, npr. v modelih potresne ogroženosti. Vzpostavili bomo nov model geoida Slovenije in povezali horizontalno ter višinsko komponento državnega koordinatnega sistema. Del raziskav bodo v raziskave tehnologije GNSS v visoko natančnih aplikacijah. Preizkušali bomo kombinacije različnih podatkov (satelitskih, letalskih, terestričnih) v enem matematičnem modelu in njihovo uporabo v različnih specifičnih aplikacijah (uporaba opazovanj GNSS v oteženih razmerah, inženirska geodezija). Razvijali bomo postopke in izdelke iz virov daljinskega zaznavanja (popolni ortofoto, samodejni zajem topografskih vsebin), izvirne postopke za oceno kakovosti lidarskih podatkov in postopke za spremljanje deformacij. Na področju prikazovanja prostorskih podatkov bomo razvijali napredne kartografske koncepte za izdelavo in uporabo sodobnih, spletno podprtih kartografskih izdelkov, kot tudi koncepte modeliranja fizične in abstraktne stvarnosti v GIS okoljih. Na področju zemljiške administracije in upravljanja z zemljišči obstaja družbena potreba po vzpostavitvi 3D sistema zemljiške administracije. Izdelali bomo predlog optimizacije postopkov in zmanjšanje stroškov transakcij nepremičnin. Na področju prostorskega razvoja in upravljanja prostora bomo preizkušali modele administrativnih in funkcionalnih regij ter dostopnost do različnih dejavnosti v prostoru. Preučevali bomo odnose v metropolitanskih območjih večjih mest v EU, spremembo rabe prostora ter iskali povezave med urbanim in podeželskim prostorom. Razvili bomo modele odločanja razvojnega potenciala zemljišč, povezali tehnične in poslovne evidence, oblikovali modele vrednotenja gospodarske javne infrastrukture v lokalnih skupnostih. Ker so potrebe po stavbnih zemljiščih stalno navzoče, bomo oblikovali modele instrumentov zemljiške politike vključujoč model razvoja stavbnih zemljišč.
Pomen za razvoj znanosti
Človeštvo si skuša od nekdaj ustvariti razmere za zanesljivo odločanje. V ta namen zbira številne podatke, ustvarja relevantne informacije ter ob njihovi podpori deluje. Pravočasni in kakovostni podatki o okolju in prostoru so nujna podpora pri odločanju o posegih in spremljanju stanja okolja in prostora. Danes, ko razpolagamo s številnimi tehnologijami za zagotavljanje vse več podatkov, ugotavljamo, da nam primanjkuje ustreznih informacij za kakovostno odločanje. Osnovni cilj raziskav bo analiza tehnologij in razvoj metodologij oziroma konceptov za pridobivanje, vrednotenje, upravljanje in analizo prostorskih podatkov ter ustvarjanje relevantnih informacij. Predvideni rezultati imajo bistveno večjo vrednost ob kakovostnem sodelovanju z drugimi vedami (od geologije do kmetijstva), s katerimi se bomo v raziskavah povezovali.
Tehnološki razvoj z možnostjo opazovanj vse višje kakovosti zagotavlja vse bolj množično pridobivanje podatkov za vedno bolj podroben opis prostora. Ob dejstvu, da je veliko konceptualnih in podatkovnih modelov v geodeziji nastalo v obdobju mnogo nižje kakovosti in manjše količine podatkov, je treba klasične geodetske modele fizične stvarnosti, v katerih je bilo veliko približnih rešitev in poenostavitev, vzpostaviti na novo. Poleg problema velike količine podatkov in pomanjkanja kakovostnih informacij se zavedamo tudi izgube določene količine podatkov. Raziskave bodo zato usmerjene v optimizacijo pridobivanja informacij, ki so v podatkih prisotne, pa jih ne zaznavamo ali ne znamo (analitično) opredeliti. Raziskave zato usmerjamo v uporabo umetne inteligence ter drugih metod, s katerimi skušamo povezati podatke z »analitično neopisljivimi« informacijami. Z veliko količino podatkov se pojavljajo izzivi na področju ontologije in pomenske povezljivosti podatkovnih nizov, kar bo tudi eno od težišč raziskovalnega dela.
Raziskave bodo usmerjene v evidence o zemljiščih in nepremičninah v povezavi s številnimi prostorskimi in okoljskimi evidencami. Razvijati nameravamo koncept mnogo namenskega katastra, ki sledi viziji poenotene podatkovne baze o zemljiščih in nepremičninah, kot podpori učinkoviti zemljiški administraciji. Pomemben bo tudi koncept 3D-katastra, kjer bodo opravljene analize možnosti njegove vzpostavitve ob uporabi različnih prostorskih podatkov. Posebej aktualen je razvoj vizualizacije prostorskih podatkov in informacij od 1D- do 4D-prostora.
Pomemben vidik raziskav se nanaša na informacijsko in pomensko povezljivost prostorskih podatkovnih nizov geoinformacijske infrastrukture – le na ta način, ob upoštevanju standardov kakovosti prostorskih podatkov, lahko predstavlja kakovostno osnovo za odločitve, ki se nanašajo na prostor oziroma okolje. Oblikovani modeli odločanja o namenski rabi zemljišč v procesu prostorskega načrtovanja, o razvoju stavbnega zemljišča, o naložbenju in upravljanju s stanovanji ter vrednotenja GJI, so transparentna podlaga za odločanje o trajnostnem prostorskem razvoju.
Pomen za razvoj Slovenije
Pravočasni in kakovostni podatki o prostoru in okolju postajajo vse pomembnejši za hitre in pravilne odločitve na različnih ravneh upravljanja s prostorom in okoljem. Prostorska podatkovna oziroma geoinformacijska infrastruktura pa je postala v Sloveniji in Evropi predmet politike in določil (Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE)).
Množični zajem prostorskih podatkov v preteklem desetletju v Sloveniji ter neusklajenost teh dejavnosti med različnimi službami in sektorji so prinesli številne težave pri uporabi državne geoinformacijske infrastrukture. Razlog je tudi v slabem stanju starega državnega koordinatnega sistema. Te težave so spodbudile aktivnosti za vzpostavitev novega koordinatnega sistema, ki je eden od osnovnih pogojev za zagotavljanje kakovosti in povezljivosti prostorskih podatkov
Poseben pomen rezultatov pričakujemo v razvoju sistema prostorske podatkovne infrastrukture in zemljiške administracije. Neujemanje podatkov zemljiške administracije znotraj samega sistema ter druge neusklajene evidence zahtevajo sistemski pristop in dolgoročno strategijo razvoja prostorske podatkovne infrastrukture ter zemljiške administracije. S sodobnim sistemom in optimizacijo postopkov zemljiške administracije bi lahko vzpostavili bolj učinkovit in transparenten sistem, kar je ključnega pomena za številna razvojna področja, vključujoč kmetijstvo in problematiko prehranske samooskrbe (agrarne operacije, katastrsko preurejanje zemljišč ob posegih v prostor, spremljanje spreminjanja rabe prostora), razvoj naselij, umeščanje infrastrukturnih ter drugih objektov v prostor (usklajevanje med sektorji), reševanje mejnih in drugih nepremičninskih sporov (sodobni pristopi reševanja konfliktov), rabo in varovanje naravnih virov ter zmanjšanje visokih transakcijskih stroškov. Na področju prostorskega načrtovanja, upravljanja in gospodarjenja s prostorom bodo rezultati pripomogli k zmanjševanju tveganja za napačne odločitve glede namenske rabe prostora, izboljšanju upravljanja z zemljišči, transparentnem odločanju v procesu razvoja zemljišč ter izboljšanju delovanja trga zemljišč ter zmanjševanju konfliktov med javnim in zasebnim sektorjem. Z rezultati naših raziskav bomo prispevali tudi k razvoju številnih ved: geo-znanosti (geologija, meteorologija), kmetijstva in gozdarstva ter varovanja ljudi in premoženja (območja ogroženosti zaradi poplav, zemeljskih plazov).
Na področju raziskovanj v prostoru v Sloveniji že od konca 90-ih let prejšnjega stoletja opažamo nazadovanje, saj raziskave s strani uporabnikov (ministrstva, občine, druge institucije, ki imajo velik vpliv na razvoj, spremembe in procese v prostoru) niso bile več sistematično podprte. S tega vidika ocenjujemo, da bo predlagan koncept raziskovanj bistveno pripomogel k uveljavljanju najnovejših spoznanj v stroki ter med ostalimi deležniki, predvsem odločevalci.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
