Projekti / Programi
Mikrostrukture in nanostrukture
01. januar 2018
- 31. december 2023
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.09.00 |
Tehnika |
Elektronske komponente in tehnologije |
|
2.04.00 |
Tehnika |
Materiali |
|
Koda |
Veda |
Področje |
T001 |
Tehnološke vede |
Elektronika in elektriška tehnologija |
Koda |
Veda |
Področje |
2.02 |
Tehniške in tehnološke vede |
Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring |
2.05 |
Tehniške in tehnološke vede |
Materiali |
senzorji, aktuatorji, MEMS, mikrofluidika, mikro- nano-strukture, 3-D mikroobdelava silicija, spajanje, polimeri, PDMS, tanke plasti, nanomateriali, mikrofluidne komponente, Laboratorij na čipu, biosenzorji, pametna elektronika
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
01. december 2023;
A3 za obdobje
2017-2021
Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
WoS |
250 |
4.290 |
3.657 |
14,63 |
Scopus |
306 |
4.990 |
4.251 |
13,89 |
Raziskovalci (15)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
11682 |
mag. Uroš Aljančič |
Elektronske komponente in tehnologije |
Tehnični sodelavec |
2018 - 2023 |
206 |
2. |
01926 |
dr. Slavko Amon |
Elektronske komponente in tehnologije |
Upokojeni raziskovalec |
2018 - 2023 |
473 |
3. |
17125 |
Matjaž Cvar |
|
Tehnični sodelavec |
2018 - 2023 |
8 |
4. |
28464 |
dr. Mateja Hočevar |
Kemija |
Raziskovalec |
2018 - 2019 |
69 |
5. |
10269 |
dr. Dejan Križaj |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2018 - 2019 |
308 |
6. |
04721 |
dr. Andrej Levstek |
Elektronske komponente in tehnologije |
Upokojeni raziskovalec |
2018 - 2019 |
103 |
7. |
50660 |
dr. Nina Lokar |
Kemijsko inženirstvo |
Mladi raziskovalec |
2019 - 2023 |
13 |
8. |
20186 |
dr. Matej Možek |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2018 - 2023 |
269 |
9. |
15463 |
dr. Urša Opara Krašovec |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2018 - 2023 |
261 |
10. |
50405 |
dr. Matic Pavlin |
Kemijsko inženirstvo |
Raziskovalec |
2019 - 2022 |
35 |
11. |
30683 |
dr. Borut Pečar |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2018 - 2023 |
118 |
12. |
28467 |
dr. Samo Penič |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
115 |
13. |
05075 |
dr. Drago Resnik |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2018 - 2023 |
261 |
14. |
24326 |
dr. Aleksander Sešek |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2023 |
138 |
15. |
04383 |
dr. Danilo Vrtačnik |
Elektronske komponente in tehnologije |
Vodja |
2018 - 2023 |
309 |
Organizacije (1)
Povzetek
Predlagan program »Mikrostrukture in nanostrukture« predstavlja nadaljevanje obstoječih RR aktivnostih s področij polprevodniške tehnologije, MEMS, mikrofluidike in debelo ter tanko plastnih materialov v elektroniki. Namen predlaganih raziskav je nadgraditi obstoječa temeljna znanja in uvesti nove tehnologije s ciljem razvoja naprednih LOC in µTAS sistemov za ključne aplikacije v biomedicini, biotehnologiji, farmaciji, procesnem kemijskem inženirstvu in drugo. Takšni sistemi bodo poleg osnovnih mikrofluidnih funkcij (kontrole pretoka, mešanja in usmerjanja) izvajali še druge pomembne funkcije, kot so merjenje temperature, gretje, zagotavljanje električnega polja, biološko zaznavanje, zbiranje električnega naboja idr.
Raziskane bodo mikrofluidne komponente, razviti novi tehnološki postopki in uvedeni aplikacijam prilagojeni novi tankoplastni kovinski, nekovinski in nano materiali. Raziskani bodo postopki priprave površin za reverzibilna in nereverzibilna spajanja različnih materialov, kot npr. steklo, termoplastike in PDMS. Raziskana bo kemijska modifikacija površin za zagotavljanje hidrofilnosti, hidrofobnosti, za preprečevanje biološkega nalaganja (biofouling) ter za preprečevanje nespecifične vezave kemijskih substanc na površine substratov. Raziskana bo integracija na siliciju izdelanih senzorskih in aktuatorskih struktur z mikrofluidnimi strukturami, integracija elektrod in bioloških elementov v mikrofluidne strukture ter pametna elektronika za optimalno krmiljenje novih razvitih senzorjev, aktuatorjev ali mikrofluidnih sistemov. Na področju biološkega zaznavanja se bomo osredotočili na elektrokemijske biosenzorje s poudarkom na elektrokemijski detekciji in izdelavi biosenzorskega pretvornika. Za izvajanje raziskav bodo uporabljena napredna načrtovalska in numerična simulacijska orodja ter visokotehnološke analitske in karakterizacijske metode.
Predlagane raziskave so interdisciplinarnega značaja. Na segmentu biosenzorjev bomo še poglobili sodelovanje z raziskovalnimi skupinami Lek d.d., KI in NIB, s katerimi že sodelujemo v okviru EU-SLO projekta Biopharm.Si.
Pomen za razvoj znanosti
Predložene raziskave se uvrščajo na področje MEMS (Micro-Electro-Mechanical Systems) s poudarkom na mikro/nano senzorjih in aktuatorjih, mikro/nano strukturah in MEMS v mikrofluidiki. Predlagan program bo prispeval k razvoju znanstveno-raziskovalnega področja z velikim vplivom in potencialom na aplikacije v biomedicini, biofarmaciji, biotehnologiji in kemijskem procesnem inženirstvu.
Raziskave osnovnih pojavov, študije njihovih mehanizmov ter postavitev ustreznih modelov bodo vodili k novim znanstvenim spoznanjem. Rezultati raziskav bodo ključni za nadaljnji napredek področij, kjer se predvideva interdisciplinarni pristop, kot so na primer biosenzorika in kompleksne rešitve na nivoju integracije v laboratorij na čipu LOC (ang. lab on-a-chip) in mikroanalizne sisteme µTAS (ang. micro total analyses systems).
Predlagane raziskave in njeni rezultati bodo omogočili dolgoročni razvoj in dvig odličnosti ter prispevali k prepoznavnosti programske skupine. Uvajanje izvirnih konceptov in iskanje novih področij uporabe mikrofluidike in biosenzorike bodo prispevali tudi širše k razvoju stroke in širjenju interdisciplinarnih inženirskih znanj na višjo raven.
Namen predloženih raziskav bo poleg nadgradnje temeljnih znanj tudi dopolnjevanje s tekočimi in bodočimi aplikativnimi in industrijskimi projekti v okviru komplementarnih dejavnosti programske skupine.
Lahko torej trdimo, da gre v primeru predlaganega raziskovalnega programa za temeljne infrastrukturne znanosti in tehnologije bodočnosti v povezavi s prakso. Zato je za ohranitev statusa Slovenije kot razvite, visokotehnološke družbe nujna podpora raziskovalnemu delu na predlaganih področjih.
Pomen za razvoj Slovenije
Eden od pomembnih ciljev programske skupine je prenos rezultatov raziskav in znanja do ciljnih skupin na znanstvenih srečanjih, delavnicah in sejemskih predstavitvah. S tem bomo prispevali k promociji tako stroke kot tudi države.
Znanje, pridobljeno v času trajanja programa, bo posredovano skozi pedagoški proces v okviru rednih univerzitetnih programov in specialističnega študija v obliki javnih predavanj, eksperimentalnega dela študentov za diplome in v obliki drugih študijskih projektov s ciljem vzpodbujanja podjetniških idej.
Poudarek bo tudi na kakovostnem izobraževanju raziskovalcev in doktorskih študentov sodelujočih raziskovalnih organizacij ter kadrov industrijskih partnerjev. Organizirane aktivnosti usposabljanja bodo s področja ožje tematike ter izzivov na segmentih programa.
Vključevanje v mednarodno delitev dela bo potekalo preko vstopanja v mednarodne konzorcije komplementarnih parterjev za pridobitev EU projektov, kjer se bomo vključili s svojimi ekspertnimi znanji. S tem bo omogočen tudi vzajemni dostop do novih tujih znanj. V preteklem obdobju smo bili tako že vključeni v 4 konzorcije v okviru Horizont 2020 razpisov.
Predlagane raziskave imajo tudi neposredno, močno podporo v celi vrsti evropskih programov in projektov (ENIAC-European Nanoelectronics Initiative Advisory Council, EU Horizont 2020 projekti (Research and Innovation action) itd.) kot tudi v pomembnih institucijah kot NATO, EDA (European Defense Agency). Predlagane raziskave so skladne s strateškim dokumentom pametne specializacije RS s prednostnimi nalogami iz področja zdravja, hrane, in okolja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo