Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Mikrostrukture in nanostrukture

Uredi
Obdobja
01. januar 2018 - 31. december 2027
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.09.00  Tehnika  Elektronske komponente in tehnologije   
2.04.00  Tehnika  Materiali   

Koda Veda Področje
T001  Tehnološke vede  Elektronika in elektriška tehnologija 

Koda Veda Področje
2.02  Tehniške in tehnološke vede  Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring 
2.05  Tehniške in tehnološke vede  Materiali 
Ključne besede
senzorji, aktuatorji, MEMS, mikrofluidika, mikro- nano-strukture, 3-D mikroobdelava silicija, spajanje, polimeri, PDMS, tanke plasti, nanomateriali, mikrofluidne komponente, Laboratorij na čipu, biosenzorji, pametna elektronika
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Upoš. tč.
1.961,07
A''
51,65
A'
608,08
A1/2
1.172,57
CI10
2.804
CImax
90
h10
28
A1
6,4
A3
5,84
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 19. april 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  251  4.313  3.677  14,65 
Scopus  306  5.015  4.275  13,97 
Raziskovalci (16)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  11682  mag. Uroš Aljančič  Elektronske komponente in tehnologije  Tehnični sodelavec  2018 - 2024  206 
2.  01926  dr. Slavko Amon  Elektronske komponente in tehnologije  Upokojeni raziskovalec  2018 - 2024  473 
3.  17125  Matjaž Cvar    Tehnični sodelavec  2018 - 2024  8 
4.  28464  dr. Mateja Hočevar  Kemija  Raziskovalec  2018 - 2019  69 
5.  10269  dr. Dejan Križaj  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2018 - 2019  308 
6.  04721  dr. Andrej Levstek  Elektronske komponente in tehnologije  Upokojeni raziskovalec  2018 - 2019  103 
7.  50660  dr. Nina Lokar  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2019 - 2024  13 
8.  20186  dr. Matej Možek  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2018 - 2024  270 
9.  15463  dr. Urša Opara Krašovec  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2018 - 2024  264 
10.  50405  dr. Matic Pavlin  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2019 - 2022  36 
11.  30683  dr. Borut Pečar  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2018 - 2024  118 
12.  28467  dr. Samo Penič  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2020 - 2024  117 
13.  05075  dr. Drago Resnik  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2018 - 2024  261 
14.  24326  dr. Aleksander Sešek  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2023 - 2024  142 
15.  04383  dr. Danilo Vrtačnik  Elektronske komponente in tehnologije  Vodja  2018 - 2024  309 
16.  58100  Aljaž Zadravec  Elektronske komponente in tehnologije  Mladi raziskovalec  2023 - 2024  0 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  1538  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko  Ljubljana  1626965  27.758 
Povzetek
Predlagan program »Mikrostrukture in nanostrukture« predstavlja nadaljevanje obstoječih RR aktivnostih s področij polprevodniške tehnologije, MEMS, mikrofluidike in debelo ter tanko plastnih materialov v elektroniki. Namen predlaganih raziskav je nadgraditi obstoječa temeljna znanja in uvesti nove tehnologije s ciljem razvoja naprednih LOC in µTAS sistemov za ključne aplikacije v biomedicini, biotehnologiji, farmaciji, procesnem kemijskem inženirstvu in drugo. Takšni sistemi bodo poleg osnovnih mikrofluidnih funkcij (kontrole pretoka, mešanja in usmerjanja) izvajali še druge pomembne funkcije, kot so merjenje temperature, gretje, zagotavljanje električnega polja, biološko zaznavanje, zbiranje električnega naboja idr. Raziskane bodo mikrofluidne komponente, razviti novi tehnološki postopki in uvedeni aplikacijam prilagojeni novi tankoplastni kovinski, nekovinski in nano materiali. Raziskani bodo postopki priprave površin za reverzibilna in nereverzibilna spajanja različnih materialov, kot npr. steklo, termoplastike in PDMS. Raziskana bo kemijska modifikacija površin za zagotavljanje hidrofilnosti, hidrofobnosti, za preprečevanje biološkega nalaganja (biofouling) ter za preprečevanje nespecifične vezave kemijskih substanc na površine substratov. Raziskana bo integracija na siliciju izdelanih senzorskih in aktuatorskih struktur z mikrofluidnimi strukturami, integracija elektrod in bioloških elementov v mikrofluidne strukture ter pametna elektronika za optimalno krmiljenje novih razvitih senzorjev, aktuatorjev ali mikrofluidnih sistemov. Na področju biološkega zaznavanja se bomo osredotočili na elektrokemijske biosenzorje s poudarkom na elektrokemijski detekciji in izdelavi biosenzorskega pretvornika. Za izvajanje raziskav bodo uporabljena napredna načrtovalska in numerična simulacijska orodja ter visokotehnološke analitske in karakterizacijske metode. Predlagane raziskave so interdisciplinarnega značaja. Na segmentu biosenzorjev bomo še poglobili sodelovanje z raziskovalnimi skupinami Lek d.d., KI in NIB, s katerimi že sodelujemo v okviru EU-SLO projekta Biopharm.Si.
Pomen za razvoj znanosti
Predložene raziskave se uvrščajo na področje MEMS (Micro-Electro-Mechanical Systems) s poudarkom na mikro/nano senzorjih in aktuatorjih, mikro/nano strukturah in MEMS v mikrofluidiki. Predlagan program bo prispeval k razvoju znanstveno-raziskovalnega področja z velikim vplivom in potencialom na aplikacije v biomedicini, biofarmaciji, biotehnologiji in kemijskem procesnem inženirstvu. Raziskave osnovnih pojavov, študije njihovih mehanizmov ter postavitev ustreznih modelov bodo vodili k novim znanstvenim spoznanjem. Rezultati raziskav bodo ključni za nadaljnji napredek področij, kjer se predvideva interdisciplinarni pristop, kot so na primer biosenzorika in kompleksne rešitve na nivoju integracije v laboratorij na čipu LOC (ang. lab on-a-chip) in mikroanalizne sisteme µTAS (ang. micro total analyses systems). Predlagane raziskave in njeni rezultati bodo omogočili dolgoročni razvoj in dvig odličnosti ter prispevali k prepoznavnosti programske skupine. Uvajanje izvirnih konceptov in iskanje novih področij uporabe mikrofluidike in biosenzorike bodo prispevali tudi širše k razvoju stroke in širjenju interdisciplinarnih inženirskih znanj na višjo raven. Namen predloženih raziskav bo poleg nadgradnje temeljnih znanj tudi dopolnjevanje s tekočimi in bodočimi aplikativnimi in industrijskimi projekti v okviru komplementarnih dejavnosti programske skupine. Lahko torej trdimo, da gre v primeru predlaganega raziskovalnega programa za temeljne infrastrukturne znanosti in tehnologije bodočnosti v povezavi s prakso. Zato je za ohranitev statusa Slovenije kot razvite, visokotehnološke družbe nujna podpora raziskovalnemu delu na predlaganih področjih.
Pomen za razvoj Slovenije
Eden od pomembnih ciljev programske skupine je prenos rezultatov raziskav in znanja do ciljnih skupin na znanstvenih srečanjih, delavnicah in sejemskih predstavitvah. S tem bomo prispevali k promociji tako stroke kot tudi države. Znanje, pridobljeno v času trajanja programa, bo posredovano skozi pedagoški proces v okviru rednih univerzitetnih programov in specialističnega študija v obliki javnih predavanj, eksperimentalnega dela študentov za diplome in v obliki drugih študijskih projektov s ciljem vzpodbujanja podjetniških idej. Poudarek bo tudi na kakovostnem izobraževanju raziskovalcev in doktorskih študentov sodelujočih raziskovalnih organizacij ter kadrov industrijskih partnerjev. Organizirane aktivnosti usposabljanja bodo s področja ožje tematike ter izzivov na segmentih programa. Vključevanje v mednarodno delitev dela bo potekalo preko vstopanja v mednarodne konzorcije komplementarnih parterjev za pridobitev EU projektov, kjer se bomo vključili s svojimi ekspertnimi znanji. S tem bo omogočen tudi vzajemni dostop do novih tujih znanj. V preteklem obdobju smo bili tako že vključeni v 4 konzorcije v okviru Horizont 2020 razpisov. Predlagane raziskave imajo tudi neposredno, močno podporo v celi vrsti evropskih programov in projektov (ENIAC-European Nanoelectronics Initiative Advisory Council, EU Horizont 2020 projekti (Research and Innovation action) itd.) kot tudi v pomembnih institucijah kot NATO, EDA (European Defense Agency). Predlagane raziskave so skladne s strateškim dokumentom pametne specializacije RS s prednostnimi nalogami iz področja zdravja, hrane, in okolja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno