Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Družine s povišano ali visoko ogroženostjo za raka: svetovanje, odkrivanje mutacij in preprečevanje raka

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.04.00  Medicina  Onkologija   

Koda Veda Področje
B007  Biomedicinske vede  Medicina (človek in vretenčarji) 

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
Ključne besede
Onkologija, dedni raki, svetovanje, testiranje, mutacije, različice neznanega kliničnega pomena. preventiva raka, zgodnja diagnostika raka, register raka
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
4.215,48
A''
312,04
A'
1.088,75
A1/2
2.229,53
CI10
45.131
CImax
8.340
h10
71
A1
13,67
A3
14,47
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 24. april 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  582  40.143  39.356  67,62 
Scopus  529  46.399  45.633  86,26 
Raziskovalci (16)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  32428  Ana Blatnik  Onkologija  Tehnični sodelavec  2018 - 2021  142 
2.  26175  dr. Bogdan Čizmarević  Onkologija  Raziskovalec  2018 - 2023  242 
3.  12023  dr. Marko Hočevar  Onkologija  Raziskovalec  2018 - 2024  470 
4.  28272  Vijoleta Kaluza  Onkologija  Tehnični sodelavec  2018 - 2024 
5.  08007  dr. Srdjan Novaković  Onkologija  Raziskovalec  2018 - 2024  496 
6.  51414  Tjaša Oblak  Medicina  Mladi raziskovalec  2018 - 2020  17 
7.  26530  dr. Andraž Perhavec  Medicina  Raziskovalec  2018 - 2024  139 
8.  24299  dr. Barbara Perić  Onkologija  Raziskovalec  2018 - 2024  159 
9.  04399  dr. Maja Primic-Žakelj  Onkologija  Upokojeni raziskovalec  2018 - 2024  834 
10.  23767  dr. Janez Rebol  Onkologija  Raziskovalec  2018 - 2024  233 
11.  23343  dr. Vida Stegel  Onkologija  Raziskovalec  2018 - 2024  117 
12.  51869  dr. Ksenija Strojnik  Onkologija  Raziskovalec  2022 - 2024  85 
13.  28388  dr. Petra Škerl  Medicina  Raziskovalec  2018 - 2024  95 
14.  15401  dr. Veronika Velenšek  Onkologija  Raziskovalec  2018 - 2024  38 
15.  23050  dr. Vesna Zadnik  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2018 - 2021  501 
16.  12767  dr. Janez Žgajnar  Onkologija  Vodja  2018 - 2024  352 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0302  ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA  Ljubljana  5055733000  15.468 
2.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  77.465 
3.  0334  Univerzitetni klinični center Maribor  Maribor  5054150000  22.762 
Povzetek
Za vse rake so značilne genetske spremembe, ki omogočijo maligno transformacijo celice. Po nastanku ločimo sporadične in dedne rake. Podedovane predispozicije so predmet raziskav predlaganega raziskovalnega programa. V zadnjih 15 letih smo na OI Ljubljana razvili dejavnost onkološkega genetskega svetovanja, testiranja in klinične obravnave ogroženih posameznikov.  Nova spoznanja in tehnološki razvoj pa zahteva nadaljnje raziskovanje in razvoj drugačnih ukrepov in strategij za ogrožene posameznike in družine. Nadaljevali in širili bomo dejavnost onkološkega genetskega svetovanja na področju raka dojk in jajčnikov, kolorektalnega raka, malignega melanoma in nekaterih redkih sindromov. Z uporabo novih tehnologij (npr. next generation sequencing) bomo poglobljeno preučevali razširjen nabor genov za že znane in še neznane mutacije povezane z dednimi raki. Posebno pozornost bomo posvetili tudi odkrivanju in analizi različic neznanega kliničnega pomena (VUS) v preiskovanih genih. Na podlagi lastnih rezultatov, značilnih za slovensko populacijo, bomo prilagajali ukrepe za zgodnje odkrivanje in preprečevanja raka. Razvili bomo algoritem za spoznavo zmerno ogroženih žensk za ravoj raka dojk in njim prilagojene ukrepe. Vzpostavili bomo register dednih rakov o okviru Registra raka R Slovenije. CILJI PROGRAMA V prihodnjem obdobju raziskovalnega programa nameravamo pozornost usmeriti predvsem v sledeče specifične cilje: 1. 1.nadaljevati z analizo genetskega svetovanja in testiranja za dedni rak dojk, jajčnikov, širokega črevesa, malignega melanoma in želodca z namenom ugotoviti vzorec patoloških različic (mutacij) in različic neznanega kliničnega pomena preiskovanih genov v Sloveniji; 2. 2. z uporabo nove tehnologije (next generation sequencing) testirati vzorce družin, pri katerih kljub visoki verjetnosti za dedne oblike raka v preteklem obdobju s sekvenciranjem po Sangerju nismo dokazali patoloških različic v preiskovanih genih. 3. 3. določiti penetranco slovenske mutacije (IVS 16-2A)G) v BRCA2 genu; 4. 4. razvoj algoritma za spoznavo zmerno ogroženih oseb za raka dojk, pripravo prilagojenih smernic ukrepov in uvedbo v vsakodnevno delo v Sloveniji 5. 5. uradno vzpostavitev registra dednih rakov na nivoju države; vzpostavitev baze podatkov s patološkimi različicami (mutacijami) in različicami neznanega kliničnega pomena v Sloveniji   Predlagani program bo omogočil nadaljni razvoj celostne obravnave posameznikov in družin z dedno ogroženostjo za  dedne rake na nacionalnem nivoju.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani raziskovalni program bo imel v naslednjih letih pomemben vpliv na razvoj onkološke stroke in znanosti v Sloveniji. Z vidika onkološke stroke lahko povzamemo, da smo na osnovi rezultatov raziskovalnega dela na programu v preteklih letih uspešno vzpostavili genetsko svetovanje in testiranje za onkološke bolnike in njihove svojce v Sloveniji. Z širitvijo raziskovalnega nabora genov, ki jih vključujemo v spremljanje in spoznavanjem medsebojnih vplivov posameznih sprememb znotraj pregledovanih genov, pričakujemo še večjo aplikativnost raziskovalnih rezultatov  na način, da bodo naši izsledki dodatno okrepili vlogo pravočasnega prepoznavanja oseb z večjim tveganjem za raka ter uvedbo ustreznih spremljajočih programov ali profilaktičnih ukrepov. To pomeni, da bodo rezultati raziskovalnega dela osnova za nadaljnji razvoj onkološkega genetskega svetovanja skladno z razvojem stroke v svetu. Kot nepogrešljiv del razvoja onkološke stroke je vsekakor tudi razvoj molekularne diagnostike. Program je zastavljen tako, da je za dosego ciljev nujen neprekinjen razvoj tehnoloških pristopov in kadra, ki skrbi za laboratorijsko delo ter analizo rezultatov. Pomembno dodano vrednost takšnega programa v Sloveniji vidimo v pripravi slovenske baze podatkov za potrebe analitikov pri interpretaciji rezultatov. Zato je uvajanje večjega nabora genov, ki jih bomo spremljali pri dednih oblikah raka ključnega pomena za primerjanje naših rezultatov z rezultati v drugih populacijah oz. državah. Novost, ki jo predlagani program načrtuje je analiza različic z neznanim kliničnim pomenom, ki jih bomo opredelili tekom testiranja oseb iz ogroženih družin. To pomeni, da bodo raziskovalni rezultati podlaga za oceno tveganja pri nosilcih sprememb s še neznanim kliničnim pomenom in podlaga na kateri bomo učinkoviteje spremljali bolnike z namenom preprečevanja ali zgodnjega odkrivanja raka. Z vidika razvoja znanosti, načrtujemo več znanstveno-strokovnih objav v katerih bomo predstavili svoje izsledke s področja temeljnih ali kliničnih medicinskih ved. Pri tem mislimo predvsem na odkrivanje novih genov, ki so vpleteni v proces nastanka in razrasti raka, odkrivanje novih sprememb v genih za katere že obstajajo dokazi, da so pomembni pri nastanku in razrasti raka, opredeljevanje pomena novih sprememb na nivoju celice ter na nivoju organizma. Predvidevamo, da bodo naši rezultati še posebej j zanimivi, ker bodo kazali na specifične razmere na nacionalnem nivoju v državi. Med prvimi bomo oblikovali na podlagi naših specifičnih podatkov nacionalne algoritme za spoznavo zmerno ogroženih oseb za raka dojk in pripravo prilagojenih smernic ukrepov in s tem obravnavo bolnikov z načeli personalizirane medicine. Prav tako bomo sproti prilagajali ukrepe za ogrožene posameznike in družine, rezultate dela analizirali in jih objavljali v mednarodni literaturi. Vzpostavitev registra dednih rakov bo omogočala pripravo pomembne baze podatkov za nadaljnjo znanstveno obdelavo, kot tudi za ustreznejše spremljanje posameznikov iz ogroženih družin. Navedeno delo bo omogočalo tudi tesnejše znanstveno mednarodno sodelovanje.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni program ima velik pomen za družbo na različnih segmentih delovanja družbe. Najpomembnejši je vsekakor velik potencial zgodnjega odkrivanja bolj ogroženih oseb ter pripravo preventivnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje raka. Implementacija izsledkov programa bi na ta način ponudila učinkovitejše zdravstveno varstvo državljankam in državljanom Slovenije in istočasno zmanjšala stroške, ki so povezani z diagnosticiranjem in zdravljenjem raka. Ob vedenju, da v Sloveniji zboli samo za rakom dojk ali rakom debelega črevesa in danke okrog 2500 oseb in, da vsaj 5-10% teh bolnikov imajo tako imenovano dedno obliko raka lahko izračunamo, da bi ustrezno gensko testiranje in genetsko svetovanje lahko preprečilo nastanek raka ali vsaj omogočilo zgodnje odkrivanje pri 125-250 bolnikov. Če k temu prištejemo še pravočasno testiranje družinskih članov bolnikov pozitivnih za mutacije v testiranih genih ugotovimo, da je ta številka bistveno večja. Naslednji segment, kjer lahko pričakujemo velik vpliv programa je neposredno izobraževanje strokovnjakov, ki bodo v programu sodelovali. Z znanjem, ki ga bodo pridobili bodo bolj usmerjeno in natančno znali opredeliti nevarne spremembe v pomembnih genih ter bolje spremljati nosilce mutacij. Posledica tega bo več pravilno obravnavanih oseb z manjšimi stroški za družbo. Ne nazadnje program, ki ga prijavljamo neposredno uvaja nova tehnološka merila v diagnostiki in omogoča primerljiv nivo opremljenosti in onkoloških pristopov z najbolj razvitimi državami. Posebnega pomena bo tudi vzpostavitev registra dednih rakov v okviru Registra raka, kar bo nadalje prispevalo k razvoju te dejavnosti. Izvajanje predlaganega programa bo pomemben prispevek k Državnemu programu obvladovanja raka ter k razvoju in utrjevanju Onkološkega inštituta Ljubljana kot osrednje nacionalne onkološke ustanove. Poseben pomen pripisujemo tudi sodelovanju z našima največjima terciarnima zdravstvenima ustanovama (UKC Ljubljana in UKC Maribor), kar dokazuje nacionalno raven raziskovalnega programa. Obenem zagotavlja enako dostopnost in enako kakovostno obravnavo prizadetih posameznikov in družin na področju cele države.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno