Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Ocena zdravstvenih tveganj zaradi izpostavljenosti otrok virom nizkofrekvenčnih električnih in magnetnih (EM) polj v Sloveniji

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.08.00  Medicina  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)   

Koda Veda Področje
B680  Biomedicinske vede  Javno zdravstvo, epidemiologija 

Koda Veda Področje
3.03  Medicinske in zdravstvene vede  Zdravstvene vede 
Ključne besede
Električna in magnetna polja, visokonapetostni vodi, javno zdravje, otroška levkemija, numerična dozimetrija, osebna dozimetrija, ocena tveganja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  13405  dr. Peter Gajšek  Meroslovje  Raziskovalec  2018 - 2021  315 
2.  32519  dr. Urška Ivanuš  Onkologija  Raziskovalec  2018 - 2021  287 
3.  36525  dr. Katja Jarm  Onkologija  Raziskovalec  2018 - 2021  121 
4.  38871  Tine Jerman  Onkologija  Raziskovalec  2018 - 2021  52 
5.  30687  dr. Bor Kos  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2018 - 2021  177 
6.  15675  dr. Tadej Kotnik  Sistemi in kibernetika  Vodja  2018 - 2021  204 
7.  24477  Katarina Lokar  Medicina  Raziskovalec  2018 - 2021  184 
8.  04399  dr. Maja Primic-Žakelj  Onkologija  Upokojeni raziskovalec  2018 - 2021  834 
9.  23347  dr. Gregor Strle  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2018 - 2021  67 
10.  30641  Sonja Tomšič  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2019 - 2021  190 
11.  29303  Tomaž Trček  Telekomunikacije  Raziskovalec  2018 - 2021  16 
12.  22486  dr. Blaž Valič  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2018 - 2021  101 
13.  23050  dr. Vesna Zadnik  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2018 - 2021  494 
14.  25531  dr. Tina Žagar  Onkologija  Raziskovalec  2018 - 2021  236 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0302  ONKOLOŠKI INŠTITUT LJUBLJANA  Ljubljana  5055733000  15.365 
2.  1538  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko  Ljubljana  1626965  27.613 
3.  2112  Inštitut za neionizirna sevanja  Ljubljana  1795627  336 
Povzetek
Vprašanje, ali lahko elektromagnetna (EM) polja, ki jih v svoji okolici ustvarjajo visokonapetostni daljnovodi in drugi postroji, predstavljajo povečano tveganje za pojav določenih vrst raka (še posebej pri otrocih – npr. otroška levkemija), sprememb v obnašanju, Parkinsonove in Alzheimerjeve bolezni ter številnih drugih bolezni, še nima enoznačnega odgovora. Ker pri tem obstaja določena znanstvena negotovost glede zdravstvenega tveganja, so v javnosti prisotni strah, nezaupanje in odpor do tehnologij, kar je vzrok ostrega nasprotovanja umeščanju virov EM polj v prostor.   Z namenom poiskati odgovore na ta vprašanja in predlagati ustrezne rešitve smo predlog projekta zasnovali tako, da smo v ospredje postavili dozimetrijo, javno zdravje, komuniciranje tveganj in ozaveščanje javnosti, kot možna področja za optimizacijo in zmanjševanje vplivnih dejavnikov EM polj na okolje in zdravje, s posebnim poudarkom na otrocih. Tako kot narava predlaganega projekta je tudi projektna ekipa multidisciplinarna, saj združuje strokovnjake s področij elektrotehnike, energetike, dozimetrije, statističnih metod, komuniciranja tveganj, medicine in javnega zdravja. Da bi lahko ovrednotili izpostavljenosti otrok do 18. leta starosti nizkofrekvenčnih magnetnih polj (NF-MP) v Sloveniji, bomo izvedli trajne meritve osebne izpostavljenosti magnetnim poljem, vključno z njihovimi višjimi harmonskimi komponentami, ter določili tipične sevalne obremenitve otrok starosti do 18 let v različnih mikro okoljih s posebnim poudarkom na vzgojno izobraževalnih ustanovah. Z uporabo numerične dozimetrije bomo določili inducirana električna polja v tkivih v prenatalnem in postnatalnem obdobju za različne modele fetusa in otrok pri sočasni izpostavljenosti magnetnim in električnim poljem omrežne frekvence 50 Hz ter harmonskim komponentam do 800 Hz v bližini različnih virov EM polj. Na podlagi pridobljenih podatkov o osebni izpostavljenosti EM poljem, meritev časovne variabilnosti magnetnega polja v posameznih mikrookoljih, numeričnih izračunov potekov magnetnega polja v okolici visokonapetostnih vodov in transformatorskih postaj bomo izdelali prvo karto obremenjenosti okolja z nizkofrekvenčnim magnetnim poljem za celotno Slovenijo, kar bo dosežek, ki ga zaenkrat ne premorejo tudi mnoge večje in razvitejše države. S povsem novim algoritmom bomo določili izpostavljenosti otrok letnim povprečnim vrednostim magnetnega polja na podlagi podatkov o prebivališču. Algoritem bo pri ocenjevanju letne povprečne vrednosti izpostavljenosti upošteval podatke o elektroenergetski infrastrukturi, rezultate numeričnih izračunov sevalnih obremenitev transformatorskih postaj, visokonapetostnih daljnovodov in podzemnih kablovodov ter rezultate trajnih meritev. Pomemben delovni sklop predstavlja geografska analiza bremen raka v Sloveniji s poudarkom na bližini visokonapetostnih daljnovodov, kablovodov in transformatorskih postaj z oceno tveganja. Analizali bomo obseg bremena otroških levkemij, možganskih tumorjev in vseh otroških rakov skupaj v Sloveniji za obdobje zadnjih 50 let ter povezavo z nizkofrekvenčnimi magnetnimi polji. Ob upoštevanju povprečnih letnih vrednosti magnetnega polja in podatkov iz Registra raka Republike Slovenije želimo ugotoviti, kolikšno je povečanje tveganja raka pri otrocih, ki živijo na območjih, kjer je izpostavljenost NF-MP večja od 0.4 μT, in oceniti, koliko primerov levkemij pri otrocih bi lahko pripisali izpostavljenosti NF-MP v zadnjih desetih letih, če je povezava med izpostavljenostjo in pojavom bolezni vzročna. Z raziskavo želimo razkriti območja v Sloveniji, kjer imajo otroci večje tveganje levkemij, možganskih tumorjev ali kateregakoli raka. Ugotovili bomo, ali je mogoče del presežkov pojasniti z izpostavljenostjo otrok električnim in magnetnim poljem nizkofrekvenčni virov v bivalnih okoljih. Kvantifikacija trenutnega tveganja bo omogočila oceno dodatnega tveganja zaradi predvidenih posodobitev in razširitev elektroenergetskega sistema. Rdeča nit p
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati predlaganega projekta bodo prispevali k napredku znanosti na več področjih. Najpomembnejši prispevki bodo: Sistematični posnetek in analiza sevalnih obremenitev otrok in mladostnikov v različnih mikro okoljih v Sloveniji v neposredni bližini transformatorskih postaj, visokonapetostnih vodov ter različnih naprav v domovih s pomočjo trajnih meritev in meritev osebne izpostavljenosti NF-MP; izdelava karte obremenjenosti okolja z NF-MP na območju celotne Slovenije zaradi obratovanja visokonapetostnih vodov; identifikacija virov in ocena ravni izpostavljenosti NF-MP, vključno s harmoniki do 800 Hz, in razvoj matrike izpostavljenosti za uporabo v epidemioloških študijah; izračun in določitev induciranih polj v telesu otrok v prenatalnem in postnatalnem obdobju za različne scenarije izpostavljenosti; izračun in validacija kombiniranih ali integrativnih izpostavljenosti NF-MP za uporabo pri oceni zdravstvenih tveganj; ocena števila primerov otroške levkemije, ki jih je mogoče pripisati izpostavljenosti NF-MP, v zadnjih desetih letih, ob privzetju kavzalne povezave med izpostavljenostjo in pojavom bolezni; in ocena potencialnega povečanja bremena otroške levkemije zaradi pričakovane širitve elektrodistribucijskega sistema v prihodnosti Pričakujemo, da bodo naši končni rezultati pomembno prispevali k razumevanju vplivov NF-MP na pojavnost raka pri otrocih. Ta študija bo tudi prva, ki bo pridobivala informacije o geografski porazdeljenosti raka pri otrocih v Sloveniji, ki jo bomo prikazali s karto. To bo omogočilo identifikacijo tistih področij države in tistih podskupin celotnega prebivalstva, pri katerih je tveganje pojava raka povečano zaradi presežne izpostavljenosti visokonapetostnim vodom.
Pomen za razvoj Slovenije
Na enem mestu zbrani podatki o virih nizkofrekvenčnih magnetnih polj in obremenjenosti okolja omogočajo z vidika zdravstvenega tveganja varnejši in z dognanji projekta usklajen proces umeščanja novih virov v prostor, saj bodo imeli planerji, projektanti, upravne enote in inšpekcijske službe na voljo podatke za preverjanje območij, ki so že čezmerno obremenjena z nizkofrekvenčnimi magnetnimi polji in kjer nov poseg ni dopusten. S tem se zagotavlja nadzor na emisijami in tveganji zaradi EMS ter zmanjševanje vplivov EMS na okolje in zdravje ljudi. Ker je v Sloveniji v bližnji prihodnosti predvidenih več novih visokonapetostnih vodov ali rekonstrukcij obstoječih z namenom povečanja njihovih prenosnih zmogljivosti bodo izsledki projekta v veliko pomoč elektrogospodarstvu, ki se zaradi umeščanja virov v prostor srečuje s številnimi problem glede komuniciranja z javnostmi in zmanjševanjem tveganj povezanih z izpostavljenostjo EMS. Poleg tega želimo s tehnološko analizo ključnih vplivnih parametrov za optimizacijo in zmanjševanje sevalnih obremenitev visokonapetostnih vodov na okolje in zdravje ponuditi usmeritve za slovensko elektrogospodarstvo v smislu iskanja optimalnih rešitev glede morebitnih zdravstvenih tveganj.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2018, 2019, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2018, 2019, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno