Projekti / Programi
Celovita demografska analiza s projekcijami za podeželska in urbana območja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.12.02 |
Humanistika |
Geografija |
Družbena geografija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S250 |
Družboslovje |
Demografija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
prebivalstvo, poselitev, storitve splošnega pomena, socioekonomska analiza, demografske projekcije, prostorsko planiranje, regionalno planiranje
Raziskovalci (15)
Organizacije (2)
Povzetek
Raziskava je namenjena pripravi strokovnih podlag in izhodišč s področja demografskega razvoja za pripravo regionalnih prostorskih planov.
Trajnostna poselitev prostora, ki zagotavlja usklajen razvoj območij, je tesno povezana z demografsko sestavo prebivalstva in demografskimi razvojnimi trendi v prostoru. Demografske spremembe, še posebej po letu 1990, bo pri prostorskem načrtovanju potrebno upoštevati bolj celovito kot do sedaj. V prihodnosti bodo imele še večji pomen pri spremembah prostorske sestave in razmestitve prebivalstva. Slovenija, slovenske regije in občine se že zdaj srečujejo s problemi, kot so staranje prebivalstva, zmanjševanje deleža mladih, zmanjševanje števila delovno aktivnega prebivalstva, upadanje naravnega prirasta, manjšanje družin in gospodinjstev ter spremenjena prostorska distribucija prebivalcev - zgoščevanje v urbaniziranih in jedrnih območjih poselitve ter praznjenje v obmejnih in podeželskih območjih.
Staranje prebivalstva in nizka rodnost sta povzročili pomembne spremembe v sestavi gospodinjstev in družin. Spremembe se že odražajo v delovanju omrežij nekaterih dejavnosti, npr. osnovnih šol, otroških vrtcev, domov za starejše občane, zdravstvenih ustanov, pošt, bančnih enot ipd. Sprememba velikosti in sestave gospodinjstev ima odločilen vpliv tudi na ustreznost in izkoriščenost stavbnega fonda ter na stanovanjsko politiko.
Raziskava bo potekala na prostorski ravni občin (LAU 2) in razvojnih regij (NUTS 3), kot jih opredeljuje Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Raziskava bo pri oblikovanju raziskovalnih področij in ciljev upoštevala izhodišča treh obstoječih strateških dokumentov in njihovih dopolnitev, ki so v pripravi: Strategije prostorskega razvoja Slovenije, Strategije razvoja Slovenije 2014–2020 in Operativnega program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.
Cilji raziskovalnega projekta:
- Pripraviti strokovne podlage in izhodišča s področja demografskega razvoja za pripravo regionalnih prostorskih planov.
- Opredeliti razloge za praznjenje nekaterih obmejnih in podeželskih območij.
- Prikazati demografsko sliko po posameznih regijah in njen vpliv na dosedanji in prihodnji razvoj poselitve po opredeljenih območjih v razvojnih regijah, za kar bo izdelana podrobnejša tipizacija območij znotraj regij v odvisnosti od demografskega stanja in vzrokov za doseženo stanje.
- Opredeliti območja, ki jim preti izpraznitev, stagnacija ali zmerni demografski razvoj ter območja z vitalnim demografskim razvojem.
- Oceniti prihodnja gibanja značilnosti gospodinjstev za potrebe načrtovanja ustrezne mreže in načina oskrbe s storitvami splošnega pomena.
- Oceniti potrebno priseljevanje na osnovi demografskih projekcij za ohranjanje in obnavljanje delovno aktivnega kontingenta prebivalstva in posledično za ohranjanje poselitve. Področje migracij in priseljevanja je v trenutnih razmerah najbolj občutljivo ter odvisno predvsem od širših političnih in gospodarskih razmer v evropski regiji in širše. Glede na tipizacijo območij in ugotovljene vzroke za stanje bodo podane usmeritve za reševanje prostorske problematike (opremljenost prostora, sprememba namembnosti in strukture stavbnega fonda, razmestitev dejavnosti, gospodarske oživitve, ipd.), vključno s predlogom okvirja za oblikovanje instrumentov ohranjanja poselitve obmejnega pasu.
Omenjene cilje bomo dosegli prek osmih delovnih sklopov:
Delovni sklop 1: Vodenje projekta (koordinira ZRC SAZU).
Delovni sklop 2: Diseminacija rezultatov (koordinira ZRC SAZU).
Delovni sklop 3: Določitev demografsko homogenih območij in analiza osnovnih socioekonomskih kazalnikov (koordinira ZRC SAZU).
Delovni sklop 4: Izdelava demografskih projekcij (koordinira ZRC SAZU).
Delovni sklop 5: Identifikacija problemskih območij in vzrokov zanje na podlagi socioekonomske analize in demografskih projekcij ter njihova primerjava s propulzivnimi območji (koordinira ZRC SAZU).
Delovni sklop 6: Identifikacija ključnih razvojnih izzivov, vezanih
Pomen za razvoj znanosti
Demografske spremembe v Sloveniji so v zadnji četrtini prejšnjega stoletja slovensko družbo krepko spremenile. Padajoča rodnost, ki ne omogoča obnove generacij, je posledično povzročila staranje prebivalstva. Delež starejšega prebivalstva narašča tako v razmerju do števila otrok kot tudi v razmerju delovno aktivnega prebivalstva. Vse demografske projekcije (slovenske, EOROPOP 2008 in EOROPOP 2013) kažejo, da se bodo ti demografski trendi nadaljevali tudi v naslednjih desetletjih. Po letu 1990 je zaradi sprememb političnega in gospodarskega sistema prišlo do krize lokalnih gospodarstev. To je povzročilo destabilizacijo dotedanjega poselitvenega vzorca. Prebivalstvo se je pričelo seliti proti večjim zaposlitvenim središče in v urbane regije. Po drugi strani so se površinsko povečala območja s stagnacijo v razvoju prebivalstva ali z depopulacijo. Depopulacija je značilna za velik del obmejnih območij in nekatera druga podeželska območja z nizko gostoto poselitve. Negativen demografski razvoj je značilen tudi za nekatera manjša mesta na perifernih območjih. Raziskava bo prinesla naslednje ugotovitve o značilnostih prebivalstva in poselitve:
- jakost in smeri notranjih migracij,
- jakost in smeri migracij z drugimi državami,
- opredelitev območij z velikim deležem starejšega prebivalstva, ki se ne more več demografsko obnavljati,
- opredelitev sklenjenih obmejnih in podeželskih območij z depopulacijo,
- opredelitev urbaniziranih območij, iz katerih se zaradi gospodarskih vzrokov prebivalstvo odseljuje,
- opredelitev demografsko vitalnih urbanih območij zaradi stabilnega gospodarstva in priseljevanja,
- opredelitev demografsko vitalnih suburbanih območij v zaledju zaposlitvenih središč,
- vloga in smeri dnevne mobilnosti prebivalstva,
- demografske projekcije bodo ocenile razvoj na zgoraj navedenih območjih,
- z demografskimi projekcijami bo mogoče oceniti potrebe po priseljevanju iz tujine za potrebe obnavljanja poselitve in zaposlenosti.
Raziskava bo sama po sebi prinesla nova spoznanja, pomembna za znanstveno preučevanje slovenske družbe. Pridobljeni rezultati bodo omogočili publiciranje v znanstvenem tisku in predstavitev rezultatov na znanstvenih konferencah. Študija bo vključevala tudi upravljavski pristop – iskanje možnih rešitev za blažitev depopulacijskih procesov in vlogo prostorskega načrtovanja pri tem.
Pomen za razvoj Slovenije
Ključni prispevek raziskave za gospodarstvo bo v dolgoročnem izboljšanju socialnih in gospodarskih razmer na gospodarsko manj razvitih in depopulacijskih območjih. Raziskava bo v delu, ki bo opredelil možne scenarije in strategije za zaustavitev depopulacijskih procesov, opredelila možnosti gospodarskega razvoja na lokalnih osnovah. Rezultati bodo pripomogli k racionalnemu razvoju omrežij storitev splošnega pomena, ki bodo istočasno zagotavljale kakovostno življenje lokalnega prebivalstva po principu kohezivnosti. Raziskava bo v socioekonomski analizi obravnavala tudi trg dela ter prek iskanja možnih rešitev in predlogov ministrstvom ustvarjala primerno gospodarsko okolje.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
