Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Skladnost in časovno ujemanje med ogljikom vezanim v lesno biomaso in "eddy covariance" oceno neto ekosistemske produkcije za presvetljen gozdnat ekosistem

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.00  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo   

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
Kras, ogljik vezan v lesno biomaso, 'eddy covariance' meritve, sezonska rast dreves, modeliranje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (34)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  29875  Marko Bajc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2018 - 2022  280 
2.  15493  dr. Matjaž Čater  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2022  299 
3.  28856  dr. Gabrielle I. Deckmyn  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2022  48 
4.  24416  dr. Klemen Eler  Biologija  Raziskovalec  2018 - 2022  306 
5.  29164  dr. Mitja Ferlan  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2022  222 
6.  21242  dr. Tine Grebenc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2020 - 2022  485 
7.  22609  dr. Jožica Gričar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja  2018 - 2022  538 
8.  29633  dr. Polona Hafner  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2022  159 
9.  28855  Melita Hrenko    Tehnični sodelavec  2018 - 2022 
10.  19106  dr. Miha Humar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2022  1.320 
11.  29831  Špela Jagodic    Tehnični sodelavec  2018 
12.  39600  dr. Jernej Jevšenak  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2022  105 
13.  39085  dr. Janez Kermavnar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2018 - 2022  127 
14.  07127  dr. Hojka Kraigher  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2022  1.331 
15.  53233  dr. Luka Krajnc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2022  92 
16.  17333  Robert Krajnc    Tehnični sodelavec  2018 - 2022  56 
17.  37425  dr. Davor Kržišnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2022  183 
18.  12673  dr. Bojka Kump  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2019  34 
19.  37418  dr. Martina Lavrič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2018  34 
20.  54402  David Lenarčič  Biologija  Tehnični sodelavec  2021 - 2022  14 
21.  28503  dr. Boštjan Lesar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2022  481 
22.  17789  Gabrijel Leskovec    Tehnični sodelavec  2019 
23.  11595  dr. Tomislav Levanič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2022  614 
24.  37938  dr. Tijana Martinović  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2022  36 
25.  24268  dr. Tanja Mrak  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2022  127 
26.  29428  dr. Peter Prislan  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2019 - 2022  350 
27.  53019  Gregor Skoberne    Tehnični sodelavec  2019 - 2022 
28.  31877  dr. Nataša Šibanc  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2019 - 2022  85 
29.  24777  Barbara Štupar    Tehnični sodelavec  2018 - 2022  29 
30.  33176  dr. Nejc Thaler  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018  129 
31.  10583  dr. Boris Turk  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2019  211 
32.  53096  Andreja Vedenik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2019 - 2022 
33.  14011  dr. Dominik Vodnik  Biologija  Raziskovalec  2018 - 2022  415 
34.  28401  dr. Peter Železnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2022  188 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  11.988 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.215 
Povzetek
Dostopnost vode je ključnega pomena pri vrednotenju vezave ogljika v gozdovih, zlasti na območjih, občutljivih za sušo, kjer se v prihodnjih letih pričakuje večja pogostost in intenzivnost suše, požarov in vročinskih valov zaradi globalnih klimatskih sprememb. Naše razumevanje vzorcev vezave ogljika v gozdovih je še vedno pomanjkljivo, predvsem v povezavi z ekstremnimi vremenskimi dogodki. Še večja negotovost obstaja za prostorsko heterogene ekosisteme, kakršni so tisti v (sub)Mediteranu, kjer srečamo vrstno bogate, večslojne, raznomerne in presvetljene gozdne sestoje. Primerjava večletnih biometričnih podatkov o rasti dreves z medletno variabilnostjo kvantifikacije alokacije ogljika v različne segmente gozdnega ekosistema na osnovi eddy-covariance (EC) metode je pokazala nasprotujoče rezultate v prejšnjih študijah. Namen predlaganega projekta je tako oceniti skladnost in časovno ujemanje med ogljikom vezanim v lesno biomaso in EC oceno neto ekosistemsko produkcijo za presvetljen gozdnat ekosistem v Submediteranu v Sloveniji za obdobje 2008-2020 (tj. 13 let). Prevladujoče drevesne vrste na tem območju bodo izbrane za analize sezonske rasti in ocene biomase (nadzemne in podzemne): Quercus pubescens, Pinus nigra in Fraxinus ornus. Zastavili smo si naslednje cilje: (i) variabilnost v listni fenologiji, rasti dreves in anatomiji v različnih drevesnih delih pri različnih drevesnih vrstah; (ii) časovna dinamika produkcije debelih in drobnih korenin ter (iii) povezava med prirastom lesne biomase, medletno in sezonsko variabilnostjo značilnosti lesne branike (širina branike, sestava stabilnih izotopov C, gostota lesa), EC meritvami in vremenskimi dejavniki za to obdobje. Raziskave bodo potekale na planoti Podgorski kras (45°32’N, 13°55’E, 400–430 m n.v.), v submediteranskem območju SZ Slovenije. Leta 2008 sta bila na ploskvi postavljena dva EC fluks stolpa za raziskave tokov energije, ogljika in vode na ravni ekosistema. Stolpa sta med seboj oddaljena 1 km, pri čemer je eden nameščen na travniku, drugi pa v odprtem gozdu, poraslim z nizkimi drevesi in grmičevjem, ki pokrivajo 40 % površine. Projektni delovni načrt je predstavljen z okvirno časovnico. Zaradi lažje organizacije dela bo projekt razdeljen na šest delovnih skupinah (DS), ki bodo pokrivale vse načrtovane aktivnosti: DS1: Vodenje in diseminacija projekta; DS2: Sezonska rast dreves; DS3: Lesna biomasa in alometrija; DS4: Ekofiziološke meritve; DS5: Podatki eddy covariance in drugi mikrometeorološki podatki ter DS6: Analiza podatkov in integracija. DS1 je podporna ostalim DS, povezana z upravljanjem in prepoznavnostjo projekta, medtem ko DS 2-6 predstavljajo temeljne raziskovalne dejavnosti. Predlagana raziskovalna tema je interdisciplinarna, saj združuje različne raziskovalne skupine, ki z uporabo najnovejših metod proučujejo gozdne ekosisteme v različnih prostorsko-časovnih nivojih. Čeprav obstajajo študije, ki primerjajo drevesno biomaso / rastne značilnosti dreves z EC podatki, je naša zamisel izvirna v tem, da obravnava podatke o razmerju med nadzemno in podzemno lesno biomaso ter o primerjavah med sezonsko dinamiko debelinske rasti različnih drevesnih vrst, vključno s skorjinimi tkivi in različnimi deli dreves. Nenazadnje nameravamo uporabiti podatke in rezultate iz prejšnjih raziskav, s čimer bomo maksimalno izkoristili podatke in sredstva prejšnjih ARRS nacionalnih projektov, tudi v okviru programa mladi raziskovalec. Rezultati projekta bodo prispevali k celovitejšemu razumevanju ogljika, ki je sekvestriran v lesni biomasi v heterogenih gozdnih ekosistemih. Tako ne bodo koristni le za samo temeljno razumevanje pomembne vloge okolij s pogostimi sušami za globalno kroženje ogljika in predvidevanje prihodnjih interakcij med ogljikom in podnebjem, ampak tudi za razvoj politik ali praks upravljanja za zaščito podobnih ekosistemov, za katere obstaja verjetnost, da so bolj občutljivi na podnebne spremembe.
Pomen za razvoj znanosti
V okoljih s pogostimi sušami, kot je (sub)mediteransko območje, bo pomanjkanje vode predvidoma pomembno omejevalo produktivnost ekosistema. Rastline predstavljajo več kot 90 % živih zalog biomase; ogljik, shranjen v olesenelih celicah dreves, pa je ključni sestavni del globalnega kroženja ogljika. Zato je razumevanje prostorsko-časovnih značilnosti izmenjave ogljika in odzivov te izmenjave na okoljski nadzor koristno, ne samo za temeljno razumevanje pomembne vloge okolij s pogostimi sušami za globalno kroženje ogljika in predvidevanje prihodnjih interakcij med ogljikom in podnebjem, ampak tudi za razvoj politik ali praks upravljanja (npr. virov, vode, biotske raznovrstnosti) za zaščito podobnih ekosistemov, za katere obstaja verjetnost, da so bolj občutljivi na podnebne spremembe. Napredek pri raziskovanju sicer zmanjšuje negotovost pri napovedovanju stopnjevanja podnebnih sprememb in vplivov teh sprememb na gozdne sisteme, še zmeraj pa obstajajo vrzeli v znanju, ki se ji je treba lotiti. Tako bodo rezultati dopolnili naše znanje na naslednjih področjih: vzorci debelinske rasti (tj. nastajanje ksilema in floema) na različnih delih dreves preučevanih drevesnih vrst na (sub)mediteranskem območju, tudi v povezavi s fenologijo lista in lokalnimi okoljskimi pogoji; natančen čas, kdaj in kako se ogljik uskladišči v les in skorjo v obdobju rasti na različnih delih dreves preučevanih drevesnih vrst; fiziološko in morfološko-anatomsko prilagajanje preučevanih drevesnih vrst na pomanjkanje vode v okoljih s pogostimi sušami; nadzemna in podzemna lesna biomasa (tj. količina ogljika na območje) v preučevanih drevesnih vrstah, vključno z dolgotrajnimi vzorci rasti in gostoto; interakcija med drevesi in mikoriznimi glivami v preučevanih drevesnih vrstah; letna in sezonska spremenljivost tokov ogljika v obdobju 10 let za heterogeni kraški ekosistem, tudi v povezavi z lokalnimi okoljskimi pogoji; povezava med meritvami “eddy covariance” (EC) toka ogljika in glavnimi procesi ekosistema (asimilacija, respiracija) ter sestavnimi deli ekosistema (lesna biomasa, travnata biomasa); povezava med biometričnimi podatki, letno neto ekosistemsko produkcijo in ocenami EC za presvetljen gozdnat ekosistem v Submediteranu v Sloveniji; vpliv okoljskih dejavnikov na tokove ogljika in vode. Predlagana raziskovalna tema je interdisciplinarna, saj združuje različne raziskovalne skupine, ki z uporabo najnovejših metod proučujejo gozdne ekosisteme v različnih prostorsko-časovnih nivojih. Uporabiti nameravamo podatke in rezultate iz prejšnjih raziskav, s čimer bomo maksimalno izkoristili podatke in sredstva prejšnjih ARRS nacionalnih projektov (J4-1009, J4-7203, Z4-8217, program mladi raziskovalec (Mitja Ferlan in Martina Lavrič)). Podatki bodo z objavo na voljo zainteresirani javnosti.
Pomen za razvoj Slovenije
In drought-prone environments, such as (sub)Mediterranean, water shortages are expected to become a major factor limiting ecosystem productivity. As plants make up over 90 % of the living biomass stock, the carbon stored in the ligni?ed cells of trees is a crucial component in the global carbon cycle. Thus, understanding on the spatio-temporal characteristics of carbon exchange and its responses to environmental controls is beneficial, not only for fundamental understanding the important role of drought-prone environments in the global carbon cycles and predicting future carbon–climate interactions, but also for developing policies or management practices (e.g. of resources, water, biodiversity) to protect similar ecosystems that would likely be more sensitive to climate change. While research progress is reducing uncertainty in forecasting the rate of climate change and its impacts on forest systems, there are still knowledge gaps that need to be tackled.   Thus, the results will supplement our knowledge on: Radial growth patterns (i.e. xylem and phloem formation) in different tree parts of study trees species from (sub)Mediterranean area, also in relation to leaf phenology and local environmental conditions; An exact timing when and how carbon is sequestered into the wood and bark during the growing season in different tree parts of the study tree species; Physiological and morpho-anatomical adaptation of the study tree species to water scarcity in drought-prone environments; Above- and belowground woody biomass (i.e. the amount of carbon per area) in the study tree species, including long-term growth patterns and density; The tree-mycorrhizal fungi interaction in study tree species; Annual and seasonal variability of carbon ?uxes over a period of 10 years for heterogeneous karst ecosystem, also in relation to local environmental conditions; Linkage between eddy covariance(EC) carbon flux measurements and main ecosystem processes (assimilation, respiration) and ecosystem components (woody biomass, herbaceous biomass); Linkage between of biometric data, yearly net ecosystem productivity and estimates of EC in a heterogeneous open woodland ecosystem in the Submediterranean region in Slovenia; Influence of environmental factors on carbon-water fluxes.   The proposed research subject is interdisciplinary as it combines different research groups that study forest ecosystems at different spatio-temporal scales, combining both novel and well-established methodologies. We intend to use data and results obtained in the previous studies and by that maximally exploit and justify the data and funds of the previous ARRS national projects ((J4-1009, J4-7203, Z4-8217 and Young Researcher’s programme (Mitja Ferlan in Martina Lavrič)). Once published, data will be available to the interested public.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno