Projekti / Programi
Izobraževanje učiteljev kot dejavnik zagotavljanja kakovostnega vseživljenjskega učenja v učeči se družbi / v družbi hitrih družbeno - gospodarskih sprememb in negotove prihodnosti
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.01.00 |
Družboslovje |
Vzgoja in izobraževanje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S270 |
Družboslovje |
Pedagogika in didaktika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.03 |
Družbene vede |
Izobraževanje |
izobraževanje učiteljev, kakovost vzgojno-izobraževalnega dela, dosežki učencev pri pouku, dosežki učencev na nacionalnem preverjanju znanja
Raziskovalci (22)
Organizacije (4)
Povzetek
Zahteve po ugotavljanju kakovosti v vzgoji in izobraževanju so se pojavile relativno pozno, šele v drugi polovici prejšnjega stoletja, v Sloveniji pa šele ob koncu prejšnjega stoletja. Ugotavljanje kakovosti tako nima dolge zgodovine in zato tudi ni podrobno raziskano. V današnjih družbenih okoliščinah pa se pojem kakovosti dela v vzgojno-izobraževalnem sistemu ne glede na to uporablja pogosto in najpogosteje se veže na merljive kazalnike (npr. dosežki učencev, …). Različni dokazujejo, da je kvaliteta dela v vzgoji in izobraževanju povezana s številnimi dejavniki na nivoju sistema, na nivoju šole, na nivoju učitelja in na nivoju učencev.
Temeljni namen raziskovalnega dela je identificirati dejavnike, ki prispevajo h kvaliteti vzgojno-izobraževalnega dela na osnovnih šolah, ki se kaže v doseženih učnih rezultatih pri pouku in na NPZ. Predpostavljamo, da je pomemben dejavnik kvalitete vzgojno-izobraževalnega dela učiteljevo pojmovanje učenja, učiteljeva motivacija, delovna zavzetost in poklicna samoučinkovitost, uporaba različnih strategij poučevanja, različnih oblik in metod dela, samoregulacijsko učenje.
Pri tem nas bodo zanimale razlike med šolami v pokazateljih kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela in njihova napovedna vrednost za učne dosežke učencev in njihove rezultate na NPZ.
Izvedli bomo empirične neeksperimentalne raziskav, in sicer pregledne raziskave in študije primera. Pregledne raziskave bodo potekale na velikih vzorcih učiteljev in učencev slovenskih osnovnih šol. Iz vsake statistične regije bomo slučajnostno izbrali 5 % osnovnih šol. Vzorec učiteljev in učencev bo skupinski slučajnostni stratificirani (proporcionalni) glede na statistične regije v Republiki Sloveniji. Študije primera bomo izvedli v severovzhodnem delu Republike Slovenije s skupinami učiteljev in učencev.
Pri raziskovalnem delu bomo uporabili kvantitativne in kvalitativne postopke: anketiranje (anketni vprašalniki, samoocenjevalni vprašalniki), intevjuvanje (polstrukturirani intervjuji, fokusni intervjuji), opazovanje (protokoli sistematičnega opazovanja), analiza dokumentov, vezanih na dosežke učencev. V skladu z nivojem zbiranja podatkov bomo uporabili kvalitativne in kvantitativne postopke obdelave podatkov. Med kvalitativnimi postopki obdelave bomo uporabili vsebinsko analizo in kvalitativno vsebinsko analizo. Med kvantitativnimi postopki pa uni- in multivariatne metode (metode analize razlik, povezanosti in vpliva – regresije).
Izvirnost pripisujemo raziskovanim interakcijam med identificiranimi pedagoškimi in psihosocialnimi dejavniki ter njihovim vplivom na kakovost vzgojo – izobraževalnega dela na osnovnih šolah, ki se kaže v doseženih učnih rezultatih pri pouku in specifično na NPZ. Pričakujemo, da bomo z rezultati projekta pridobili empirično verificirane argumente (1) za uporabo NPZ z namenom formativnega spremljanja učenja in poučevanja v slovenskih osnovnih šolah (in ne primerjanja in razvrščanja šol po kakovosti dela) ter (2) za implementacijo na študenta osredotočenega učenja in poučevanja kot sinonima za kakovost visokošolskega poučevanja učiteljev v času hitrih družbeno-gospodarskih sprememb in negotove prihodnosti 21. stoletja.
Rezultati raziskave bodo pomemben prispevek v razvoju pedagoških znanosti in pedagoške prakse ter družbeno – ekonomskega razvoja in obstoja države in človeštva. Naša prihodnost je namreč odvisna od stopnje naše usposobljenosti za kakovostno vseživljenjsko učenje. In, pedagoški in psihosocialni dejavniki kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela imajo pri tem usoden pomen.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati projektne raziskave bodo pomemben prispevek v razvoju pedagoških znanosti ter pedagoške prakse in šolske politike. Pojasnimo. Več dosedanjih raziskav potrjuje, da je znanje naših učencev premalo trajno in uporabno, da so za učenje nizko motivirani in imajo odpor do učenja, njihovi rezultati pa so nižji od pričakovanj. Iskanje poti za preseganje tega stanja je naša prioritetna naloga. Pri tem je izhodiščno vprašanje, kakšno je pojmovanje učenja, znanja. Če prevladuje prepričanje, da je učenje sprejemanje znanja in njegova reprodukcija, je rezultat učenja spominsko znanje, podvrženo pozabljanju. Če pa gledamo na učenje kot na aktivno ustvarjanje znanja, torej aktiven proces, v katerem je proces pred vsebino učenja, lahko predpostavimo, da bo rezultat tega učenja trajno, uporabno znanje in razvite sposobnosti samostojnega učenja. Iz tega sledi, da imajo učitelji pri tem odločilno vlogo. Z izbranimi strategijami poučevanja lahko oblikujejo pouk, usmerjen v učenca, torej učne okoliščine, ki ga spodbujajo h kakovostnemu samostojnemu učenju. Slednjič je tu še vprašanje kriterija kakovosti. Učni dosežki učencev, vezani na njihovo znanje, merjeni bodisi v okviru internega ali eksternega preverjanja, so seveda zgolj eden od možnih pokazateljev. Med temi je tudi nacionalno preverjanje znanja (NPZ), ob katerem se danes odpira vrsta vprašanj, vezanih na njegovo upravičenost. Projektna raziskava je med drugim tudi priložnost (1) za razrešitev dileme o upravičenosti NPZ, in sicer z namenom formativnega spremljanja učenja in poučevanja (ne pa z namenom primerjanja in razvrščanja šol po kakovosti dela) ter (2) implementacijo na študenta osredotočenega učenja in poučevanja kot sinonima za kakovost visokošolskega učenja in poučevanja učiteljev v času hitrih družbeno-gospodarskih sprememb in negotove prihodnosti 21. stoletja. Gre torej z pomembna znanstvena spoznanja, ki predstavljajo smiselno in nujno (z vidika družbeno-gospodarskega razvoja) nadaljevanje dosedanjega raziskovalnega dela.
Pomen za razvoj Slovenije
Results of the projected research will make an important contribution to the development of the pedagogical science and practice and educational policy. Let us clarify. Several investigation of so far confirm that the knowledge of Slovene pupils/students is insufficiently durable and usable; their motivation is low and they dislike learning; their results are under the average. Search for the way to overcome this situation is our primary task. The issue to begin with reads: what is the perception of learning and knowledge like? It the persuasion prevails that learning is reception and reproduction of knowledge, the result of learning is a memory knowledge that is subject to forgetting. If, on the other hand, one considers learning as an active generation of knowledge, hence an active process, in which process stands before the content of knowledge, one can suppose the this learning will result in a durable and usable knowledge and in developed capacity of independent learning. The conclusion follows that teachers have a decisive role in it. With their selected teaching strategies they can generate the class work that is student oriented, hence learning conditions stimulating the student for a high-quality independent learning. Finally, the issue of the quality criterion is here. The students' learning achievements related to their knowledge that are measured in either an internal or an external checking provide only one of possible indicators. They include the national assessment of knowledge (NAK), but NAK puts several issues today concerning its justification. The projected research offers, among other aspects, (1) for resolving the dilemma of justification of NAK in the formative monitoring of learning and teaching (and not in comparison and classifying schools in terms of their work quality) and (2) for implementation of a student-centered learning and teaching, as a synonym of the quality of a higher-education learning and teaching of future teachers, in the times of rapid socio-economic changes and unreliable future in the 21st century. Hence on deals with important scientific findings that present a sense-making and urgent next step of the researches of so far, from the viewpoint of the socio-economic development.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
