Projekti / Programi
Izzivi integracije priseljencev in razvoj integracijske politike v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.11.00 |
Družboslovje |
Narodno vprašanje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S000 |
Družboslovje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
priseljenci, družba sprejema, integracijski proces, migracije, integracijska politika, vključevanje/izključevanje, Slovenija
Raziskovalci (6)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
19109 |
dr. Romana Bešter |
Politične vede |
Raziskovalec |
2018 - 2021 |
161 |
| 2. |
07592 |
dr. Miran Komac |
Politične vede |
Raziskovalec |
2018 - 2021 |
471 |
| 3. |
15882 |
dr. Mojca Medvešek |
Sociologija |
Vodja |
2018 - 2021 |
219 |
| 4. |
26503 |
dr. Janez Pirc |
Geografija |
Raziskovalec |
2018 - 2021 |
167 |
| 5. |
38169 |
dr. Sabina Zorčič |
Jezikoslovje |
Mladi raziskovalec |
2018 - 2021 |
38 |
| 6. |
05895 |
dr. Mitja Žagar |
Pravo |
Raziskovalec |
2018 - 2021 |
665 |
Organizacije (1)
Povzetek
Slovenija postaja vse bolj privlačna ne le kot tranzitna, temveč tudi kot ciljna država. Delež tujih državljanov med prebivalci Slovenije se je v zadnjih letih povečal s 3,1 % leta 2008 na 5,5 % v letu 2017. Leta 2016 je bilo v Sloveniji 11,7 % prebivalcev, katerih prvo prebivališče je bilo v tujini, še dodatnih 9,6 % prebivalstva pa so predstavljali potomci priseljencev. To pomeni, da ima približno ena petina prebivalstva Slovenije priseljensko ozadje. Podatkov o tem, kako dobro je ta populacija integrirana v slovensko družbo, ni veliko. Kar jih obstaja, so bodisi parcialni (obravnavajo le določeno dimenzijo integracije, ne nudijo pa celostne slike), bodisi zastareli. Javne razprave o priseljevanju in integraciji priseljencev zato pogosto izhajajo iz poenostavljanja ali izkrivljanja realnosti ter stereotipnih predstav in posploševanj o priseljencih, ki ne temeljijo na raziskavah. Da bi ločili realnost od različnih percepcij, potrebujemo dejstva in podatke, ki temeljijo na celostno zasnovanih merjenjih in raziskavah integracijskih procesov.
Namen projekta je z različnimi pristopi proučiti proces integracije priseljencev in potomcev priseljencev ter analizirati obstoječo integracijsko politiko v Sloveniji.
Integracijski proces bomo proučevali na podlagi hevrističnega modela, ki predpostavlja razčlenjen pristop k proučevanju integracije in razlikuje: tri dimenzije (pravno-politično, socio-ekonomsko in kulturno-religijsko), dva deležnika (priseljence in družbo sprejema), in tri ravni proučevanja (posameznik, organizacije/društva, institucije).
Pri proučevanju integracijskega procesa bomo upoštevali tudi časovno dimenzijo (priseljenci vs. potomci priseljencev) in primerjalni vidik (integracijski proces različnih kategorij priseljencev, npr. glede na državo izvora, razlog priselitve, trajnost naselitve, pravni status, etnično pripadnost). S tem bomo pridobili bolj celosten vpogled v kompleksen proces integracije, identificirali pa bomo lahko tudi trenutno stanje na različnih področjih ali dimenzijah integracije priseljencev in njihovih potomcev v Sloveniji.
Proučevanje integracijske politike bo zasnovano na opredeljevanju političnega okvira, na analizi konkretnih vsebin politike in ukrepov, na analizi izvajanja ukrepov in analizi različnih (vertikalnih in horizontalnih) vidikov organiziranja ter uresničevanja integracijske politike.
Temeljni cilji projekta so:
Raziskati, kako potekajo procesi integracije priseljencev v Sloveniji.
Identificirati potrebe in percepcije priseljencev in potomcev priseljencev glede njihove vključenosti oz. vključevanja v slovensko družbo.
Proučiti odnos pripadnikov (in institucij) večinske družbe do priseljencev.
Proučiti, kako sta slovenska integracijska politika in zakonodaja usklajeni s potrebami, ki se kažejo v praksi.
Pri proučevanju integracijskega procesa bomo uporabljali tako kvantitativne kot kvalitativne metodološke pristope. Izvedli bomo anketo med priseljenci in potomci priseljencev ter intervjuje z manjšim številom priseljencev in njihovih potomcev. Anketa pa bo izvedena tudi na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije. Pri proučevanju integracijske politike in slovenskega pravno-političnega okvira pa bomo uporabili analizo sekundarnih virov (znanstvene in strokovne literature, zakonodaje, političnih dokumentov) in analizo diskurza.
Rezultati naše raziskave bodo političnim odločevalcem in širši javnosti predstavili z objektivnimi kazalniki podprt oris položaja priseljencev in potomcev priseljencev ter subjektivno dojemanje integracije v slovensko družbo s strani priseljenskih populacij in večinskega prebivalstva. Doprinos predlagane raziskave bo dvojen: po eni strani bo prispevala k razumevanju proučevanih procesov in razvoju teorije ter metodologije raziskovanja na področju integracije, po drugi strani pa bo priskrbela podatke, na podlagi katerih bodo politični odločevalci v Sloveniji lahko sprejemali informirane odločitve v zvezi z upravljanjem integracijs
Pomen za razvoj znanosti
Namen projekta je proučiti trenutno stanje, potrebe in interese populacij, ki jih naslavlja slovenska integracijska politika, in identificirati področja ter populacije, ki jih obstoječa integracijska politika v manjšem obsegu ali sploh ne naslavlja. Integracijske procese nameravamo proučevati s pomočjo hevrističnega modela, ki upošteva večdimenzionalnost in kompleksnost družbe ter procesov integracije. Končni rezultat projekta bo celovita študija, ki bo zajela različne dimenzije, deležnike in ravni integracije, pa tudi časovno dimenzijo in primerjalni vidik integracijskega procesa. Na tak način zasnovane raziskave (teoretično in metodološko) v Sloveniji še ni bilo izvedene. Takšne študije so redke tudi v mednarodnem prostoru, so pa še kako potrebne za nadaljnji razvoj teorije na tem področju (Penninx & Garcés-Mascarenas 2016: 192). Bogat nabor novih, izvirnih empiričnih podatkov, ki jih bomo pridobili z raziskavo, ter njihova analiza bosta prispevala podlage tako za nadaljnji razvoj teorije in metodologije raziskovanja na tem področju kot tudi za oblikovanje potrebnih ukrepov in politik.
Omeniti velja, da bodo pri raziskavi sodelovali raziskovalci iz različnih znanstvenih ved (politologija, sociologija, geografija, pravo in jezikoslovje), kar bo prispevalo k razvoju interdisciplinarnega pristopa, ki je pri celostnem raziskovanju kompleksnih družbenih pojavov, kot je integracija, nujno potreben. Kombiniranje različnih raziskovalnih praks in sinteza znanj različnih strok bosta prispevala k širšemu in bolj celostnemu raziskovanju in razumevanju procesov integracije, hkrati pa se bodo na raziskovalnem projektu pridobljena spoznanja prenašala nazaj v posamične znanstvene vede in njihove metodologije raziskovanja.
Pomen za razvoj Slovenije
The aim of the project is to study the current situation, needs and interests of the populations, addressed by the Slovenian integration policy, as well as to identify the populations and spheres of integration, which are only addressed to a lesser extent or not at all. We plan to study integration processes with the help of heuristic model, which pays attention to multidimensional and complex character of society and integration processes. The final result of the project will be a comprehensive study including different dimensions, parties and levels of integration, along with the temporal dimension and comparative aspect of the integration process. In terms of theory and methodology there has never been a similar research study in Slovenia. Such studies are also scarce at international level, however necessary for the further development of theory in this field (Penninx & Garcés-Mascarenas 2016: 192). A rich collection of new, original empirical data, resulting from the project, as well as their analysis will contribute foundations for the further development of theory and research methodology in this field, and will also be instrumental in shaping up necessary measures and policies.
It has to be mentioned that researchers from different scientific disciplines will participate in the project (political science, sociology, geography, law and linguistics), which will contribute to promotion of interdisciplinary approach, which is necessary for exhaustive research of complex social phenomena like integration. Combinations of different research practices and synthesis of different kinds of expertise will contribute to wider and more comprehensive research and understanding of integration processes, while at the same time acquired findings will be transferred back to individual scientific disciplines and research methodologies.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
