Projekti / Programi
Kultura spominjanja gradnikov slovenskega naroda in države
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H003 |
Humanistične vede |
Zgodovina in umetnost |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
Slovenija, izgradnja naroda, izgradnja države, kultura spominjanja, zgodovina, miti, simboli, rituali, komemoracije
Raziskovalci (18)
Organizacije (5)
Povzetek
V okviru projekta bomo interdisciplinarno preučevali različne vidike (zgodovinske, literarne, kulturološke, filozofske, pravne, umetniške...) oblikovanja slovenske etnične in nacionalne identitete ter države. Dosedanja spoznanja na tem področju je potrebno osvetliti in (re)interpretirati s sodobnimi teoretskimi in metodološkimi pristopi, ki obravnavajo oblikovanje etničnih identitet in nacionalnih držav, t. i. nation building in state-building process. Raziskovali bomo proizvodnjo kulture (zgodovinopisna, politična in literarna besedila, vizualna umetnost, glasba in filmi, sredstva množičnega obveščanja itd.) z vidika odnosov te proizvodnje do t. i. duha dobe. Te vplive bomo preučevali skladno z metodološkimi koncepti kulturnega spominjanja, kulturnih transferjev in transkulturnosti, ki artikulirajo kulturo v smislu prepletanja, ter teorijo simbolične konstrukcije nacionalne identitete, ki zagovarja tezo, da se identiteta konstituira in ohranja v procesu primerjanja in interakcije s pripadniki drugih skupin. Dodatno bomo okrepili zavest o nujnem »konstruiranju« ali »produkciji« realnosti skozi tekste različnih vrst ter o prepletu med izročilom (tekstom) in interpretom. Izhajamo iz hipoteze, da so simboli, miti, podobe, spomini, in komunikacije odločilni za oblikovanje identitete tako skupnosti kot posameznikov, zato bo posebna pozornost namenjena raziskovanju njihove reprezentacije in konstrukcije v smislu njihove integracijske vloge pri povezovanju skupnosti. S tematološko analizo bomo identificirali reprezentacije zgodovinskih mitov, ki igrajo ključno vlogo pri oblikovanju identitete skupnosti. »Prelomne« dogodke, ki imajo vsi obenem uporniški značaj, in zgodovinske osebnosti bomo analizirali skozi njihove historiografske re-interpretacije ter jih s primerjalnim interdisciplinarnim pristopom preučevali skozi najpomembnejše mejnike slovenske kolektivne memorije.
Pozornost bomo namenili različnim nacionalno-integracijskim projektom, ki so se dogajali na Slovenskem v 19. in 20. stoletju in ki so bili tako kot tudi drugod po Evropi reproducirani prek šolskih učbenikov in zgodovinopisnih sintez ter kulture. Raziskava bo sledila rekonstrukciji historiografske izkušnje nekaterih najpomembnejših »krajev memorije« (od pokristjanjevanja, kmečkih uporov, reformacije, do NOB in predvsem osamosvojitve 1991), njihovim reprezentacijam in interpretacijam, zlasti v mitih, povezanih z nacionalno identiteto. Posebna pozornost bo namenjena odbiranju oz. selekcioniranju preteklosti, ki je odvisna od aktualnih družbenih in političnih potreb. To je še posebej občutljiva tema za narode, ki so še vedno v procesu izgradnje nacije, kot je to slovenski narod, in zato so posegi v kolektivno memorijo še toliko bolj občutljivi. Zato ni pomembno le, kaj v zgodovinskih delih piše, temveč tudi, kaj je iz njih izpuščenega, saj je prav pozaba pomemben del konstrukcije »nacionalne memorije«.
Projektna skupina bo prispevala za slovensko zgodovinopisje izvirne študije, ki bodo relevantne za razumevanje zapletenih pojmov kot so »etnična identiteta« in »nacionalizem«, ki jih po našem mnenju ni mogoče razumeti zgolj z enostranskimi spoznavnimi orodji.
Poleg tega bo projektna skupina izvedla pionirske raziskave na področju izgradnje slovenske države v 80. in 90. letih 20. st., in s tem prispevala k razvoju zgodovinske znanosti. Raziskave bodo torej pripomogle k bolj natančnemu poznavanju in razumevanju obdobja slovenske osamosvojitve, ki do sedaj še ni doživelo umestitve v okvir dolgega trajanja, saj ga malokdo razume kot del nekega kompleksnejšega procesa, temveč se ga pojmuje kot dogodek »sam na sebi«.
Oblikovala se bo mednarodna mreža raziskovalcev in ustanov, ki bodo sodelovali pri različnih oblikah diseminacije rezultatov raziskav.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt vnaša v slovenski prostor novosti v teoriji in metodologiji ter analitično prakso, ki je vpeta v aktualne raziskovalne tokove v humanistiki in družboslovju s poudarkom na zgodovinskih interdisciplinarnih raziskavah.
Večina raziskav je bila do sedaj usmerjena v preučevanje posameznih poglavij, medtem ko sistematičnih raziskav daljšega časovnega obdobja ni. Raziskava obravnava vrednotenje konceptov v daljšem časovnem obdobju na podlagi preučevanja izbranih tranzicijskih obdobij in transformacij kulturnega spominjanja v času modernizacije in pozneje v dobi množičnih medijev.
Raziskava je pomembna za poznavanje in vrednotenje kulture in kulturne dediščine na Slovenskem. Prispevala bo k razvijanju državljanske in evropske zgodovinske zavesti v regiji, kar bo pripomoglo h konsolidaciji sodobne uspešne države. Prispevala bo h kritičnemu pretresu lastne zgodovine, priznavanju pluralnosti stališč in kultur, ki živijo na tem ozemlju. Ob globalizacijskih trendih in evropskih integracijskih procesih je preizpraševanje družbeno-političnih in identitetnih oblik bivanja izziv humanističnih in družboslovnih znanosti, kar nedvomno zahteva nove strateške usmeritve in koncepte, kot bi rekel Koselleck, iz sodobnosti v preteklost za prihodnost.
Rezultati bodo vključeni v pedagoški proces na visokošolskem nivoju, prav tako pa bodo še zlasti zaradi vsebine, vezane na slovensko državo in zgodovino, uporabni za pouk v šolah. Prispevali bomo k tesnejšemu povezovanju kulture, znanosti in izobraževanja, z namenom dviga kakovosti proučevanja in poučevanja. Izobraževanje bomo obogatili z razvojem inovativnih zgodovinopisnih pristopov (in njihovo primerno aplikacijo v šolske programe). Predstavitev omenjenih tematik omogoča tudi njeno uporabo pri vseživljenjskem učenju.
Dopolnili in znanstveno bomo obdelali premalo ovrednotene tipe virov, kot so na primer spomini, dnevniki, zasebne zapuščine, fotografsko gradivo ipd. Prispevali bomo tudi k razvoju slovenske znanstvene terminologije.
Raziskava bo prispevala izvirne študije za slovensko zgodovinopisje, ki bodo relevantne za razumevanje zapletenih pojmov, kot so identiteta in nacionalizem, narodotvornost in državotvornost idr., katerih razumevanje ni mogoče zgolj z enostranskimi spoznavnimi orodji. Za epistemološko posodobitev zgodovinopisja je kot prva pomembna in odgovorna naloga sistematična, kritičnorefleksivna analiza poti, po katerih se je skozi 19. in 20. stol. odvijala nacionalizacija kulturnega spominjanja, torej to, kar so pred več desetletji za nemški prostor med drugimi opravili Koselleck ali J. in A. Assmann. Poleg tega bo projektna skupina izvedla pionirske raziskave na področju izgradnje slovenske države v 80. in 90. letih 20. stoletja. Raziskava bo na tem področju dopolnila obstoječo vednost in prispevala k njeni relevantnosti v svetovnem merilu.
Pomen za razvoj Slovenije
To the Slovenian historiography the project delivers theoretical and methodological innovations, as well as an analytical practice, which are part of the current research in humanities and social sciences, with a special emphasis on the concept of interdisciplinary history.
The majority of researches have been focused on studying individual historical periods, while systematic research of a long-time period has not yet been attempted. The research considers valuation of concepts within a long-time period based on the study of selected transitional periods and the transformations of cultural memory in the times of modernization and later in the era of mass media.
The research is important for knowing and valuing Slovenian culture and cultural heritage. It will contribute to the development of citizen and European historical consciousness in the region, which will contribute to the consolidation of a successful modern state. It will contribute to critical evaluation of Slovenian history, acceptance of plurality of viewpoints and cultures that exist in this territory. Along with globalization trends and European integration processes, the re-evaluation of socio-political and identity forms of existence is a challenge for humanities and social studies, which clearly demands new strategic directions and concepts or, as Koselleck would argue, from contemporary to the past for the future.
The results will be included in the education process at university level and will be useful for school lessons due to its connection to the Slovenian state and history. We will contribute to a stronger connection between culture, science, and education, in order to raise the quality of studies and teaching. The educational process will be enriched by developing innovative historiographical approaches and their application to school programs. The results will be additionally useful in lifelong learning.
We will complete and scientifically process the up until now insufficiently valued types of historical sources, e.g. memoires, journals, private collections and legacies, photographic material, etc. We will also contribute to the development of Slovenian scientific terminology.
The project group will contribute original studies important to the Slovenian historiography and relevant for the understanding of complex concepts, such as identity and nationalism, nation-building, and state-building etc., which cannot be understood merely by partial interpretations. Therefore, for the purpose of epistemological modernization of historiography, the first important and responsible task will be to execute a systematically and critically reflective analysis of the course of nationalization of cultural memory during the 19th and 20th c., similar to Koselleck’s or J. and A. Assmann’s work focusing on the German territory, which has been made decades ago. Moreover, the project group will carry out pioneer research of Slovenian state formation in the 1980s and 1990s. The research will supplement the existing knowledge and contribute to its worldwide relevance.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
