Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Upravljanje z mejami med delom in zasebnim življenjem in izgorelost: Preučevanje povezovalnih mehanizmov in robnih pogojev

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.09.00  Družboslovje  Psihologija   

Koda Veda Področje
S260  Družboslovje  Psihologija 

Koda Veda Področje
5.01  Družbene vede  Psihologija in kognitivne znanosti 
Ključne besede
Meje med delom in zasebnim življenjem, izgorelost, odklop od dela, dnevniška študija, vzdolžna študija, intervencija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  10503  dr. Karin Bakračevič  Psihologija  Raziskovalec  2018 - 2022  354 
2.  37830  Marina Horvat  Psihologija  Raziskovalec  2018 - 2022  87 
3.  23316  dr. Katja Košir  Psihologija  Raziskovalec  2018 - 2022  537 
4.  39477  dr. Eva Kranjec  Psihologija  Raziskovalec  2018 - 2022  57 
5.  34312  dr. Urša Mars Bitenc  Psihologija  Raziskovalec  2018 - 2022  63 
6.  21809  dr. Bojan Musil  Psihologija  Raziskovalec  2018 - 2022  369 
7.  52215  Nejc Plohl  Psihologija  Raziskovalec  2018 - 2022  115 
8.  34313  dr. Tina Podlogar  Psihiatrija  Raziskovalec  2018 - 2020  136 
9.  28757  dr. Vita Poštuvan  Psihologija  Raziskovalec  2018 - 2022  537 
10.  33802  dr. Sara Tement  Psihologija  Vodja  2018 - 2022  290 
11.  36480  dr. Nuša Zadravec Šedivy  Psihologija  Raziskovalec  2020  101 
12.  38264  dr. Saša Zorjan  Psihologija  Raziskovalec  2018 - 2020  95 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  2565  Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta  Maribor  5089638050  31.017 
2.  0589  Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta  Maribor  5089638013  14.993 
3.  1669  Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič  Koper  1810014007  10.889 
Povzetek
Stalna miselna osredotočenost na delo ter zabrisane meje med delom in zasebnim življenjem postajajo ena izmed glavnih značilnosti sodobnih delovnih okolij. Ob tem zaposleni poročajo o visoki stopnji doživljanja stresa in izgorelosti. Izhajajoč iz modela okrevanja po naporu je utemeljeno predpostaviti, da se vnašanje dela v zasebno življenje povezuje z negativnimi izidi. Delo je namreč praviloma povezano z določeno količino napora; počitek po delu je zato nujen za obnovitev posameznikovih virov in pripravo za nove delovne zahteve. V primeru neučinkovitega razmejevanja med delom in zasebnim življenjem si zaposleni ne odpočijejo povsem, imajo omejen čas za okrevanje in se zato z novimi delovnimi nalogami in stresnimi dogodki na delu spoprijemajo v slabšem psihofiziološkem stanju. Posledice oviranega okrevanja so lahko akutna (npr. negativni afekt, izčrpanost) ali kronična obremenjenost in slabše duševno zdravje (npr. izgorelost). Čeprav so omenjene povezave dokaj dobro raziskane, pa literatura ne daje odgovorov na nekatere ključne vidike. Pričujoči raziskovalni projekt sestavljajo tri raziskave z naprednimi raziskovalnimi načrti, ki bodo skupaj prispevale k razumevanju, zakaj zaposleni prepletajo vidike dela in zasebnega življenja in kakšni so učinki tega na njihovo blagostanje pri delu. V prvem delu raziskovalnega projekta bomo z namenom ugotavljanja vsakodnevnega doživljanja dela izvedli dnevniško študijo, namen katere bo ugotoviti motive zaposlenih za vnašanje dela v zasebno življenje, bodisi z delom izven delovnega časa bodisi z razmišljanjem o delu ali čustveno vznemirjenostjo zaradi dela doma. Skladno s ključnimi načeli kognitivne terapije lahko predpostavimo, da zlasti neprilagojeni vzorci mišljenja zaposlenim onemogočajo odklop od dela na dnevni ravni. V drugem delu projekta želimo z izvedbo vzdolžne raziskave s štirimi merjenji, izvedenimi v obdobju enega leta, preveriti, na kak način neprilagojeni vzorci mišljenja ter upravljanje z mejami med delom in zasebnim življenjem prispevajo k dolgoročnim spremembam v izgorelosti znotraj posameznika. Dosedanje raziskave namreč niso v zadostni meri naslovile vprašanja možnih posledic neučinkovitega ločevanja med delom in zasebnim življenjem ter časovne dinamike tega pojava. Ker občasno delo izven delovnega časa nima nujno negativnih posledic, se zdi nujno preveriti, v kolikšni meri ter pod kakšnimi pogoji večje vključevanje v delo izven delovnega časa prispeva k izgorelosti v daljšem časovnem obdobju. Tretji del raziskovalnega projekta predstavlja raziskava, v kateri želimo z izvedbo intervencije preveriti možne načine za zniževanje neučinkovitega ločevanja med delom in zasebnim življenjem ter izgorelosti, pri čemer predpostavljamo, da je možen način za doseganje slednjega spreminjanje neprilagojenih vzorcev mišljenja. Kognitivno-vedenjska terapija ter urjenje čuječnosti se namreč kažeta kot učinkoviti intervenciji, nejasno pa ostaja, kaj so dejavniki in mehanizmi učinkovitosti tovrstnih intervencij. Z namenom izboljšanja obstoječih intervencij ter zagotavljanja dobrih na dokazih osnovanih načinov delovanja bomo v izvedeni intervenciji primerjali učinke treninga z elementi čuječnosti ter treninga, osnovanega na kognitivno-vedenjski terapiji, s čimer bomo določili, kateri elementi tovrstnih intervencij so učinkoviti, zakaj delujejo ter kakšni so njihovi dolgoročni učinki.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani raziskovalni projekt je pomemben z dveh različnih vidikov, ki skupaj prispevata k razvoju znanosti oziroma stroke. Prvič, projekt obravnava relevantna nacionalna in mednarodna družbena vprašanja. Stalna miselna osredotočenost na delo ter zabrisane meje med delom in zasebnim življenjem postajajo ena izmed glavnih značilnosti sodobnih delovnih okolij (Allen idr., 2014). Med delovno skupino strokovnjakov je denimo skoraj 30% zaposlenih redno zaskrbljenih in pod stresom zaradi dela tudi v času, ko ne delajo (Eurofound, 2017). Poleg tega je najmanj 40% delavcev v nedavni raziskavi 31 evropskih držav poročalo, da delovne organizacije slabo upravljajo s stresom na delovnem mestu (EU-OSHA, 2013). Slovenija in Avstrija pri teh statistikah nista izjemi. Ob upoštevanju teh dejstev je nesprejemljivo, da v Sloveniji doslej ni bil financiran noben projekt na področju psihologije, ki pokriva psihologijo dela in zdravja pri delu ter specifične teme tega projekta (SICRIS stanje 1.3.2018). Z omenjenimi razlogi bi raziskovalci v Sloveniji in drugih državah morali usmeriti svoja prizadevanja v razumevanje tega, kako zaposlenim pomagati pri vzdrževanju meja med delom in zasebnim življenjem in s tem pomagati zagotoviti zdravo trajnostno delovno silo. Drugič, projekt znatno in pomembno prispeva k znanstveni literaturi. Predlagani raziskovalni projekt dopolnjuje obstoječo literaturo na vsaj štiri načine. Prvič, prispeva k boljšemu razumevanju oblik mej med delom in domom ter njihovega vzdrževanja. Večina dosedanjega dela je bila osredotočena na meje, ki se nanašajo na miselne vzorce, na pa toliko na vedenjske. Čeprav omenjena razlika ni velika, je iz raziskovalnega vidika lahko relevantna, saj lahko denimo opravljanje dela izven delovnega časa deluje tudi kot strategija za preprečevanje ruminacije o delu in lahko do določene mere funkcionalna. Drugič, raziskovalni projekt se osredotoča na vlogo individualnih značilnosti pri upravljanju z mejami med delom in zasebnim življenjem, kar je bilo v preteklosti izrazito zanemarjeno (Kinnunen et al., 2017, Sonnentag & Fritz, 2015). Dosedanje raziskave se namreč niso v zadostni meri osredotočale na vzroke za miselno, vedenjsko in čustveno vključenost v delo izven delovnega časa. Tretjič, pričujoč raziskovalni projekt osvetljuje procese izčrpanosti iz dnevne in vzdolžne perspektive ter s tem prispeva k razumevanju kopičenja simptomi izgorelosti skozi določno obdobje. Dodatno pojasnjuje, katere spremenljivke napovedujejo kopičenje simptomov izgorelosti in katere izkušnje lahko zavrejo proces izgorevanja. Nazadnje, kombinacija kratkoročnega in dolgoročnega ter hkrati eksperimentalnega raziskovalnega načrta omogoča sklepanje o vzročni naravi odnosov med neprilagojenimi vzorci mišljenja, upravljanjem mej med delom in zasebnim življenjem in izgorelostjo ter na način prispeva k izgradnji nove teorije.
Pomen za razvoj Slovenije
The proposed research project is notably relevant from two different viewpoints which altogether contribute to the development of science and a particular scientific field. First, it addresses major national and international societal issues. An “always on” mentality and blurred boundaries have become particularly characteristic for today’s working life (Allen et al., 2014). Among professionals, for instance, almost 30% of employees are regularly stressed out about work when they are not working (Eurofound, 2017). Additionally, all least 40% of workers reported that stress was not handled or managed well in their workplace in a recent survey of 31 European countries (EU-OSHA, 2013). Slovenia and Austria are no exceptions in this regard. Considering these facts, it is unacceptable that in Slovenia no project to date in the field of psychology has been funded covering work and occupational health psychology and these specific topics (Slovenian Current Research Information System, state on March 1 2018). Therefore, researchers in Slovenia and other countries should direct their efforts into understanding how employees can be supported in drawing lines between work and home and cooperating with other stakeholders (e.g., governments, policymakers, management) in order to prevent such a major cost to the society and secure a healthy sustainable workforce. Second, this project substantially contributes to the scientific literature. The proposed research project extends the existing literature in at least four ways. First, it facilitates understanding of the forms of boundaries between work and home and their maintenance. The majority of work to date focused on the mental boundaries rather than behavioral. This distinction is nuanced but may be of importance, as, for instance, behavioral engagement in work during off-job time may also act as a strategy to prevent rumination about work and may even be functional to a certain extent. Second, it highlights the role of individual characteristics in work-home boundary management, which have been rather neglected to date (Kinnunen et al., 2017; Sonnentag & Fritz, 2015). Specifically, research has not sufficiently covered the question why employees engage cognitively, behaviorally and emotionally in their work during off-job time. Third, the present research sheds light on within-person exhaustion processes from a daily and longitudinal perspective and expands the understanding on how burnout symptoms accumulate across a period of time, which variables predict the accumulation of different burnout symptoms, and which experiences may reverse the burnout process. Finally, the combination of a short-term and long-term within-person design as well as an experimental design allows drawing inferences about the causal nature of the relationships between maladaptive thinking patterns, boundary management, and burnout and thus, informing theory on boundary management and burnout.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zgodovina ogledov
Priljubljeno