Projekti / Programi
Vzroki in vplivi vetroloma (december 2017) na nadaljnji razvoj jelovo-bukovih sestojev v Sloveniji
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
4.01.01 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Gozd - gozdarstvo |
Koda |
Veda |
Področje |
B430 |
Biomedicinske vede |
Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija |
Koda |
Veda |
Področje |
4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
naravne ujme, vetrolom, obnova, pomlajevanje, perspektiva razvoja, jelovo-bukovi sestoji
Raziskovalci (14)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
52922 |
Ajša Alagić |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2021 |
62 |
2. |
15493 |
dr. Matjaž Čater |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Vodja |
2018 - 2021 |
299 |
3. |
11253 |
dr. Jurij Diaci |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2018 - 2021 |
716 |
4. |
29164 |
dr. Mitja Ferlan |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2018 - 2021 |
222 |
5. |
34320 |
dr. Gal Fidej |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2018 - 2021 |
86 |
6. |
39600 |
dr. Jernej Jevšenak |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2018 - 2021 |
105 |
7. |
16067 |
dr. Andrej Kobler |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2018 - 2021 |
289 |
8. |
17333 |
Robert Krajnc |
|
Tehnični sodelavec |
2018 - 2021 |
56 |
9. |
11595 |
dr. Tomislav Levanič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2018 - 2021 |
614 |
10. |
20842 |
dr. Aleksander Marinšek |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2018 - 2021 |
386 |
11. |
27544 |
dr. Thomas Andrew Nagel |
Biotehnika |
Raziskovalec |
2018 - 2021 |
234 |
12. |
24368 |
dr. Andrej Rozman |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2020 - 2021 |
113 |
13. |
21043 |
dr. Dušan Roženbergar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2018 - 2021 |
231 |
14. |
28401 |
dr. Peter Železnik |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2018 - 2021 |
188 |
Organizacije (2)
Povzetek
V vetrolomu decembra 2017 je bilo na 211.000 ha močno poškodovanih 2.201.000 m3 dreves; glede na delež gozdne površine so bile poškodbe največje v GGO Kočevje (69%), GGO Nazarje (38%), GGO Sl. Gradec (33%), GGO Postojna (22%) in GGO Ljubljana (19%). Prizadeti so bili predvsem jelovo-bukovi sestoji.
Glede na nastanek, hitrost pojava in njegove posledice se poraja vprašanje o ključnih dejavnikih, ki vplivajo na nastanek vetroloma; predvsem rastiščnih (globina, lastnosti tal), sestojnih (premer, dimenzijsko razmerje, struktura padlih dreves) ali morebitnih notranjih poškodbah (kolesivost, rdeča trohnoba pri smreki, mokro srce pri jelki in/ali rdeče srce pri bukvi), ki vplivajo na večjo izpostavljenost in ranljivost dreves v primeru vetrolomov. Vetrolomi so neselektivni, zato je debelinska in kakovostna struktura podrtih dreves pomešana in nedefinirana.
Vetrolomi razgalijo velike površine, kjer se razvijajo različni razvojni stadiji. Ponekod lahko puščeno padlo drevje znotraj zaščitenih območij predstavlja nadomestilo gojitvenim ukrepom. Vetrolomi neugodno vplivajo na donos lastnikov, kadar je delež ekonomsko zanimivih drevesnih vrst majhen in je njihova obnova zavrta, majhna gostota pa ne omogoča donosa sortimentov velike kakovosti. Spontano obnova na površinah, ki jih je prizadel vetrolom pogosto spremlja vnos s sadnjo, ki lahko bistveno skrajša obdobje potrebno za oblikovanje sklenjenega sestoja s ciljno zmesjo ekonomsko zanimivih drevesnih vrst. Sadnja pogosto zahteva zaščito in nego, ki sta dragi in lahko predstavljata težave za bodočo odpornost sestojev. V deželah s prevladujočimi sonaravnimi načini gojenja se odpira aktualna razprava o primernosti naravne obnove ali obnove s sadnjo.
V Sloveniji so zaradi prevlade naravne obnove znanje, veščine in splošna zmogljivost za umetno obnovo v nazadovanju. S terena so pogosta poročila o nizkem preživetju sadik, ki je lahko posledica različnih dejavnikov: od slabe kakovosti sadik in saditve, do pomanjkljivega vzdrževanja nasadov in zaščite sadik pred objedanjem.
V sistemih ki temeljijo na naravnem pomlajevanju, rastlinojede živali zmanjšujejo zaloge semena ter gostoto in hitrost preraščanja mladja. Domnevamo, da se rastlinojeda divjad v primeru ujm pospešeno razmnožuje in prilagaja gostote povečani ponudbi hrane. Z objedanjem, lupljenjem in drgnjenjem mlajših dreves zavirajo naravno obnovo, kakovost mladja, dolgoročno vplivajo na kakovost lesa ter povzročajo neželeno spremembo vrstne sestave.
Na osnovi definiranih ciljev smo oblikovali 6 delovnih sklopov, ki bodo odgovorili na ključna vprašanja povezana z dejavniki vetroloma 2017. Na izbranih prizadetih območjih bomo izbrali objekte in na njih:
določili fizikalne lastnosti tal v vetrolomu prizadetih in neprizadetih območij v času pred vetrolomom glede na vremenske in mikrorastiščne razmere (matično podlago, ekspozicijo, nadmorsko višino, vrsto strukturo sestojev, mikrorelief) in opredelili značilnost koreninskih sistemov najbolj prizadetih drevesnih vrst - jelke, smreke in bukve (DS1);
izdelali bomo model potencialne ogroženosti širšega območja jelovo-bukovih gozdov glede na možnost podobnih ekstremnih vremenskih pojavov. Podatke bo zagotovil delovni sklop 1 in vremenski podatki mikrometeoroloških postaj (GIS) in ARSO (DS 2);
primerjali bomo uspešnost in učinkovitost naravne in umetne obnove s sadnjo in določili ključne rastiščne dejavnike za uspešno pomlajevanje prizadetih površin. Metodologijo spremljanja uspešnosti razvoja naravne obnove in obnove s sadnjo bo dopolnjeval načine zaščite gozdnega mladja z uporabo kemičnih in elektronskih odvračal. Podatke bomo dopolnjevali s popisi objednosti in ekofiziološkim odzivom mladja (DS 3);
primerjali bomo uspešnost sanacije površin zadnjega vetroloma (2017) z učinkovitostjo sanacije starejših poškodovanih površin ter določili morebitne posebnosti/ razlike med njimi in izdelali napotke za optimalno obnovo sedanjih prizadetih površin (DS 4).
Analizirali bomo kakovostno in dimenzijsko str
Pomen za razvoj znanosti
Zaradi sprememb v okolju so naravne ujme v zadnjih desetletjih vse pogostejše in močnejše. Prizadete večje površine gozdov lahko ogrozijo uresničevanje ekosistemskih storitev gozdov - varovanje pred erozijo, uravnavanje vodnega režima, čiščenje vode in zraka, ponor ogljika in oskrbo z lesom.
Raziskave kažejo na vse večji delež zmesi bukve in izrazito nazadovanje jelke v zadnjih sto letih, zato je ohranjanje in pomlajevanje jelke ključen del ukrepov za prilagajanje gozdov na podnebne spremembe.
Strokovni javnosti bodo predstavljene ocene današnjega stanja in razvojnih trendov glede obnove gozdov po vetrolomih pri nas in v tujini. Na takšen način bodo prepoznana kritična mesta v današnjem sistemu načrtovanja in izvedbe del pri obnovi gozda, ki bodo posredno omogočila pripravo ukrepov za izboljšanje stanja na tem področju. V projektno delo bo vključenih več pripravnikov ZGS, doktorand, več diplomantov ter podoktorskih študent, zato pomeni projekt tudi pomemben prispevek k razvoju mladih kadrov na področju gozdarstva.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati projekta bodo omogočili razvoj strategij in politik za ukrepanje v gozdovih prizadetih po ujmah, predvsem na področju obnove gozda na močno poškodovanih območjih. Znotraj strategij ukrepanja bomo opredelili načine odločanja za naravno ali umetno obnovo in načine zaščite mladja ter na tak omogočili zagotavljanje ekosistemskih storitev in zmanjšanje dolgoročnih ekonomskih izgub za lastnike gozdov, hkrati pa bo gozd hitreje dosegel svojo končno vrednost. Pomembno oceno predstavlja ekonomska / sortimentna sestava, saj omogoča primerjavo z načinom gospodarjenja/ gojenja in neposredno ekonomsko vrednost določenega sestoja. Glede na kakovost in morebitne poškodbe bo mogoče oceniti ukrepe za njihovo zmanjševanje in zagotavljanje optimalne ekonomske učinkovitosti pri vedno večjem tveganju zaradi pojavljanja vremenskih ekstremov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2019,
2020
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2018,
2019,
2020