Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Vzroki in vplivi vetroloma (december 2017) na nadaljnji razvoj jelovo-bukovih sestojev v Sloveniji

Uredi
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.01  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Gozd - gozdarstvo 

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
naravne ujme, vetrolom, obnova, pomlajevanje, perspektiva razvoja, jelovo-bukovi sestoji
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  52922  Ajša Alagić  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2021  62 
2.  15493  dr. Matjaž Čater  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja  2018 - 2021  299 
3.  11253  dr. Jurij Diaci  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  716 
4.  29164  dr. Mitja Ferlan  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  222 
5.  34320  dr. Gal Fidej  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  86 
6.  39600  dr. Jernej Jevšenak  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  105 
7.  16067  dr. Andrej Kobler  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  289 
8.  17333  Robert Krajnc    Tehnični sodelavec  2018 - 2021  56 
9.  11595  dr. Tomislav Levanič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  614 
10.  20842  dr. Aleksander Marinšek  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  386 
11.  27544  dr. Thomas Andrew Nagel  Biotehnika  Raziskovalec  2018 - 2021  234 
12.  24368  dr. Andrej Rozman  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2021  113 
13.  21043  dr. Dušan Roženbergar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  231 
14.  28401  dr. Peter Železnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2018 - 2021  188 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  11.995 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.273 
Povzetek
V vetrolomu decembra 2017 je bilo na 211.000 ha močno poškodovanih 2.201.000 m3 dreves; glede na delež gozdne površine so bile poškodbe največje v GGO Kočevje (69%), GGO Nazarje (38%), GGO Sl. Gradec (33%), GGO Postojna (22%) in GGO Ljubljana (19%). Prizadeti so bili predvsem jelovo-bukovi sestoji. Glede na nastanek, hitrost pojava in njegove posledice se poraja vprašanje o ključnih dejavnikih, ki vplivajo na nastanek vetroloma; predvsem rastiščnih (globina, lastnosti tal), sestojnih (premer, dimenzijsko razmerje, struktura padlih dreves) ali morebitnih notranjih poškodbah (kolesivost, rdeča trohnoba pri smreki, mokro srce pri jelki in/ali rdeče srce pri bukvi), ki vplivajo na večjo izpostavljenost in ranljivost dreves v primeru vetrolomov. Vetrolomi so neselektivni, zato je debelinska in kakovostna struktura podrtih dreves pomešana in nedefinirana. Vetrolomi razgalijo velike površine, kjer se razvijajo različni razvojni stadiji. Ponekod lahko puščeno padlo drevje znotraj zaščitenih območij predstavlja nadomestilo gojitvenim ukrepom. Vetrolomi neugodno vplivajo na donos lastnikov, kadar je delež ekonomsko zanimivih drevesnih vrst majhen in je njihova obnova zavrta, majhna gostota pa ne omogoča donosa sortimentov velike kakovosti. Spontano obnova na površinah, ki jih je prizadel vetrolom pogosto spremlja vnos s sadnjo, ki lahko bistveno skrajša obdobje potrebno za oblikovanje sklenjenega sestoja s ciljno zmesjo ekonomsko zanimivih drevesnih vrst. Sadnja pogosto zahteva zaščito in nego, ki sta dragi in lahko predstavljata težave za bodočo odpornost sestojev. V deželah s prevladujočimi sonaravnimi načini gojenja se odpira aktualna razprava o primernosti naravne obnove ali obnove s sadnjo. V Sloveniji so zaradi prevlade naravne obnove znanje, veščine in splošna zmogljivost za umetno obnovo v nazadovanju. S terena so pogosta poročila o nizkem preživetju sadik, ki je lahko posledica različnih dejavnikov: od slabe kakovosti sadik in saditve, do pomanjkljivega vzdrževanja nasadov in zaščite sadik pred objedanjem. V sistemih ki temeljijo na naravnem pomlajevanju, rastlinojede živali zmanjšujejo zaloge semena ter gostoto in hitrost preraščanja mladja. Domnevamo, da se rastlinojeda divjad v primeru ujm pospešeno razmnožuje in prilagaja gostote povečani ponudbi hrane. Z objedanjem, lupljenjem in drgnjenjem mlajših dreves zavirajo naravno obnovo, kakovost mladja, dolgoročno vplivajo na kakovost lesa ter povzročajo neželeno spremembo vrstne sestave. Na osnovi definiranih ciljev smo oblikovali 6 delovnih sklopov, ki bodo odgovorili na ključna vprašanja povezana z dejavniki vetroloma 2017. Na izbranih prizadetih območjih bomo izbrali objekte in na njih: določili fizikalne lastnosti tal v vetrolomu prizadetih in neprizadetih območij v času pred vetrolomom glede na vremenske in mikrorastiščne razmere (matično podlago, ekspozicijo, nadmorsko višino, vrsto strukturo sestojev, mikrorelief) in opredelili značilnost koreninskih sistemov najbolj prizadetih drevesnih vrst - jelke, smreke in bukve (DS1); izdelali bomo model potencialne ogroženosti širšega območja jelovo-bukovih gozdov glede na možnost podobnih ekstremnih vremenskih pojavov. Podatke bo zagotovil delovni sklop 1 in vremenski podatki mikrometeoroloških postaj (GIS) in ARSO (DS 2); primerjali bomo uspešnost in učinkovitost naravne in umetne obnove s sadnjo in določili ključne rastiščne dejavnike za uspešno pomlajevanje prizadetih površin. Metodologijo spremljanja uspešnosti razvoja naravne obnove in obnove s sadnjo bo dopolnjeval načine zaščite gozdnega mladja z uporabo kemičnih in elektronskih odvračal. Podatke bomo dopolnjevali s popisi objednosti in ekofiziološkim odzivom mladja (DS 3); primerjali bomo uspešnost sanacije površin zadnjega vetroloma (2017) z učinkovitostjo sanacije starejših poškodovanih površin ter določili morebitne posebnosti/ razlike med njimi in izdelali napotke za optimalno obnovo sedanjih prizadetih površin (DS 4). Analizirali bomo kakovostno in dimenzijsko str
Pomen za razvoj znanosti
Zaradi sprememb v okolju so naravne ujme v zadnjih desetletjih vse pogostejše in močnejše. Prizadete večje površine gozdov lahko ogrozijo uresničevanje ekosistemskih storitev gozdov - varovanje pred erozijo, uravnavanje vodnega režima, čiščenje vode in zraka, ponor ogljika in oskrbo z lesom. Raziskave kažejo na vse večji delež zmesi bukve in izrazito nazadovanje jelke v zadnjih sto letih, zato je ohranjanje in pomlajevanje jelke ključen del ukrepov za prilagajanje gozdov na podnebne spremembe. Strokovni javnosti bodo predstavljene ocene današnjega stanja in razvojnih trendov glede obnove gozdov po vetrolomih pri nas in v tujini. Na takšen način bodo prepoznana kritična mesta v današnjem sistemu načrtovanja in izvedbe del pri obnovi gozda, ki bodo posredno omogočila pripravo ukrepov za izboljšanje stanja na tem področju. V projektno delo bo vključenih več pripravnikov ZGS, doktorand, več diplomantov ter podoktorskih študent, zato pomeni projekt tudi pomemben prispevek k razvoju mladih kadrov na področju gozdarstva.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati projekta bodo omogočili razvoj strategij in politik za ukrepanje v gozdovih prizadetih po ujmah, predvsem na področju obnove gozda na močno poškodovanih območjih. Znotraj strategij ukrepanja bomo opredelili načine odločanja za naravno ali umetno obnovo in načine zaščite mladja ter na tak omogočili zagotavljanje ekosistemskih storitev in zmanjšanje dolgoročnih ekonomskih izgub za lastnike gozdov, hkrati pa bo gozd hitreje dosegel svojo končno vrednost. Pomembno oceno predstavlja ekonomska / sortimentna sestava, saj omogoča primerjavo z načinom gospodarjenja/ gojenja in neposredno ekonomsko vrednost določenega sestoja. Glede na kakovost in morebitne poškodbe bo mogoče oceniti ukrepe za njihovo zmanjševanje in zagotavljanje optimalne ekonomske učinkovitosti pri vedno večjem tveganju zaradi pojavljanja vremenskih ekstremov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2019, 2020
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2018, 2019, 2020
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno