Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Teorija jedra, osnovnih delcev in polj

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.02.02  Naravoslovje  Fizika  Teoretična fizika 
1.07.00  Naravoslovje  Računalniško intenzivne metode in aplikacije   

Koda Veda Področje
P210  Naravoslovno-matematične vede  Fizika osnovnih delcev, kvantna teorija polja 

Koda Veda Področje
1.03  Naravoslovne vede  Fizika 
1.01  Naravoslovne vede  Matematika 
Ključne besede
B mezoni, leptonska univerzalnost, leptokvarki, temna snov, Higgsov bozon, Fizika na trkalnikih delcev, Majorana nevtrini, kvark t, fazni prehodi, poenotenje, supersimetrija, teorija polja na mreži, eksotični hadroni, teorije izven Standardnega Modela, kvazilinearizacija, neperturbativne metode.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
6.134,79
A''
287,86
A'
4.627,02
A1/2
5.152,34
CI10
14.330
CImax
544
h10
60
A1
23,12
A3
0,12
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 14. april 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  477  16.683  15.460  32,41 
Scopus  526  18.797  17.447  33,17 
Raziskovalci (34)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  10561  dr. Borut Bajc  Fizika  Raziskovalec  2019 - 2024  263 
2.  58567  dr. Pietro Baratella  Fizika  Raziskovalec  2023 - 2024 
3.  51685  dr. Damir Bečirević  Fizika  Raziskovalec  2019  20 
4.  57946  dr. Patrick Douglas John Bolton  Fizika  Raziskovalec  2023 - 2024 
5.  53867  Blaž Bortolato  Fizika  Mladi raziskovalec  2020 - 2024  12 
6.  52210  dr. Barry Michael Dillon  Fizika  Raziskovalec  2019 - 2020 
7.  29762  dr. Ilja Doršner  Fizika  Raziskovalec  2019 - 2024  36 
8.  14130  dr. Svjetlana Fajfer  Fizika  Raziskovalec  2019 - 2024  390 
9.  37468  dr. Darius A. Faroughy Carias  Fizika  Raziskovalec  2019  21 
10.  24264  dr. Jernej Fesel Kamenik  Fizika  Vodja  2019 - 2024  276 
11.  39135  dr. Victor F. Guada Escalona  Fizika  Mladi raziskovalec  2019 - 2021 
12.  58110  Luka Jevšenak  Fizika  Mladi raziskovalec  2023 - 2024 
13.  53455  Arman Korajac  Fizika  Tehnični sodelavec  2020 - 2024 
14.  26459  dr. Nejc Košnik  Fizika  Raziskovalec  2019 - 2024  79 
15.  56782  dr. Jonathan Kriewald  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2024  14 
16.  09087  dr. Rajmund Krivec  Fizika  Raziskovalec  2019 - 2021  106 
17.  57318  Tjaša Lazič    Tehnični sodelavec  2023 - 2024 
18.  34446  dr. Luka Leskovec  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2024  58 
19.  56558  dr. Adrian Rene Lugo  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2024 
20.  55724  Marco Matteini  Fizika  Mladi raziskovalec  2021 - 2024  11 
21.  57328  dr. Alexey Vladimirovich Nefediev  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2024  20 
22.  25656  dr. Miha Nemevšek  Fizika  Raziskovalec  2019 - 2024  158 
23.  56559  dr. Emmanuel Ortiz Pacheco  Fizika  Raziskovalec  2023 - 2024 
24.  51262  dr. Monalisa Patra  Fizika  Raziskovalec  2019 
25.  57090  Lovre Pavičić  Fizika  Mladi raziskovalec  2022 - 2024 
26.  15643  dr. Saša Prelovšek Komelj  Fizika  Raziskovalec  2019 - 2024  219 
27.  38192  dr. Urša Skerbiš Štok  Fizika  Mladi raziskovalec  2019 - 2021 
28.  50510  dr. Aleks Smolkovič    Mladi raziskovalec  2019 - 2021  17 
29.  56603  dr. Manuel Szewc  Fizika  Raziskovalec  2022 - 2024 
30.  53647  Mitja Šadl  Fizika  Raziskovalec  2019 - 2024 
31.  54617  dr. Michele Tammaro  Fizika  Raziskovalec  2021 - 2023  11 
32.  58379  Katarina Trailović  Fizika  Mladi raziskovalec  2023 - 2024 
33.  57372  dr. Lorenzo Ubaldi  Fizika  Raziskovalec  2023 - 2024  33 
34.  58290  Ivan Vujmilović  Fizika  Mladi raziskovalec  2023 - 2024 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  90.600 
2.  1554  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko  Ljubljana  1627007  34.059 
Povzetek
Predlagali bomo razširitve Standardnega modela z leptokvarki in v konkretnih teorijah poenotenja, ki lahko razložijo opažene kršitve leptonske univerzalnosti na eksperimentih BaBar, Belle in LHCb. Preučili bomo vplive lahkih leptokvarkov na procese sipanja visko-energijskih nevrinov na nukleonskih tarčah, katere raziskuje eksperiment ICECUBE s ciljem morebitne razlage odstopanj meritev. Študirati nameravamo fenomenologijo teorije poenotenja preko protonskega razpada, fermionskih mas in mešalnih kotov. Take in podobne teorije polja bomo obravnavali tudi iz teoretskega vidika in sicer iskali med drugim asimptotske limite pri visokih energijah in obnašanje pri močnih sklopitvah.  Razvili bomo analize za ocenjevanje potenciala odkritja nove fizike povezane z izvorom nevtrinskih mas na trenutnih in bodočih hadronskih in leptonskih pospeševalnikih. Preučili bomo izglede za opažanje Majorana nevtrinov, vključno z natančno simulacijo detektorjev, predstavili občutljivost in bodoče izglede. Prav tako bomo razširili pogled na signale v Higgsovem sektorju, vključno z redkimi signali, di-bozonskimi končnimi stanji in kanali s kršitvijo leptonskega števila. Razširjeni Higgsov sektor lahko sproži različne fazne prehode, kot je razpad lažnega vakuuma pri ničelni temperaturi in elektrošibki fazni prehod pri visokih temperaturah v zgodnjem vesolju. Razvili bomo zanesljiv teroetični okvir za računanje odskočnih rešitev s poljubnim številom skalarnih polji in raziskali termalno obnašanje v enostavnih scenarijih povezanih z izvorom nevtrinske mase. Določili bomo naravo faznih prehodov, povezavo s signali na pospeševalnikih in možnimi kozmološkimi opazljivkami, kot je spekter moči gravitacijskih valov.  Razvili bomo novo strategijo testiranja leptonske univerzalnosti v razpadih kvarka top, ki bo uporabna v tvorbi parov kvarkov top tako na leptonskih kot hadronskih trkalnikih. Predlagali bomo spinsko-polarizacijske opazljivke v procesih tvorbe Higgsovega bozona ter kvarkov t, ki bodo optimizirane za iskanje psevdoskalarne sklopitve Higgsovega bozona s kvarkom t. S kromodinamiko na mreži bomo preučili zanimive primere sipanja sklopljenih hadronskih kanalov in  določili lastnosti hadronskih resonanc, ki se v teh kanalih tvorijo. S teorijo polja na mreži bomo  preučili različne relevantne močno-sklopljene teorije izven Standardnega Modela, ki vsebujejo nove nepoznane fermione f - iz njih  so v teh teorijah sestavljeni Higgsov bozon in temna snov. Določili bomo mase in razpadne širine resonanc  f f-bar, ki lahko razpadejo preko nove močne interakcije. Razvijali bomo numerične algoritme lastne metode kvazilinearizacije “QLM” za neperturbativno, iterativno in kvadratno konvergentno  reševanje nelineranih diferencialnih enačb z namenom, da razširimo uporabnost in izboljšamo numerično učinkovitost QLM predvsem v kvantni mehaniki.
Pomen za razvoj znanosti
Novi rezultati iz velikega hadronskega trkalnika, super-tovarne okusov BelleII, ter mnogih manjših eksperimentov fizike in astrofizike delcev bodo v naslednjem desetletju najverjetneje temeljito poglobili naše razumevanje temeljnih zakonov fizike in njihovo aplikacijo v zgodnjem vesolju. Zato bo imel znanstveni program, ki prepleta meritve vseh teh eksperimentalnih programov na inovativen način, še naprej izredno velik odmev. Nenazadnje bodo rezultati znotraj programa potencialno odprli nove smeri eksperimentalnih meritev tako na LHC kot v preciznih meritvah pri nizkih energijah in v fiziki delcev v vesolju.   V fiziki osnovnih delcev poznamo veliko alternativ, kako razširiti Standardni model, a vsaka je le na nivoju hipoteze. Za učinkovit napredek področja fizike visokih energij je bistveno, da za vsako možno hipotezo predlagamo eksperiment, ki jo lahko falsificira. Model z leptokvarki, ki ga bomo proučevali, je v tem kontekstu ena od smiselnih hipotez in z izpostavljanjem te hipoteze eksperimentalnim podatkom, na način kot smo ga predlagali v programu, lahko hipotezo leptokvarkov bodisi bolj natančno določimo, ali ovržemo.   Identifikacija razširitve SM, ki je odgovorna za kršitve leptonske univerzalnosti, bi predstavljala ogromen preboj. Tudi, če je skala nove fizike onkraj dosega LHC, bi že sama struktura opaženih efektov v kršitvi leptonske univerzalnosti in v sorodnih procesih močno pospešila iskanje naslednika Standardnega modela in s tem tudi poglobitev našega razumevanja fizikalnih zakonov na najmanjših dolžinskih in časovnih skalah.   Razumevanje narave izvora nevtrinskih mas ostaja eden izmed znanstvenih ciljev po  odkritjih nevtrinskih oscilacij in Higgsovega bozona. Razvijanja iskanj novih fenomenov, tako na pospeševalnikih kot na eksperimentih osnovanih na natančnih meritvah, je ključnega pomena za razumevanje sposobnosti trenutnih eksperimentov in za razvoj novih. Predlaganje novih kanalov in določevanje občutljivosti v standardnih takojšnjih, kakor tudi v izmuzljivih kanalih z mehkimi in/ali odmaknjenimi končnimi stanji, ostaja pomemben izziv.  Razširjeni Higgsovi sektorji so deležni ponovne pozornosti po odkritju Higgsovega bozona. Ponujajo nam uvid v zlom elektrošibke simetrije, naravo nevtrinskih mas in njihovega izvora, povezavo s temno snovjo, kakor tudi z dinamiko zgodnjega vesolja. Razvoj zanesljivih in robustnih izračunov za karakterizacijo stabilnosti vakuuma in faznih prehodov v zgodnjem vesolju, je težavna naloga za modele z veliko skalarnimi polji, napredek na tej fronti bi lahko spodbudil nadaljne raziskave v teoretični, fenomenološki in kozmološki skupnosti.   Tako poenotenje kot supersimetrija so možne fizikalno utemeljene nadgradnje standardnega modela. S primerjavo modelov z eksperimentalnimi podatki (fermionske mase in mešalni koti, protonski razpad) lahko preverimo veljavnost raznih verzij teh teorij: supersimetričnih ali ne, z grupami SU(5), SO(10), E6, in podobno. Ravno tako lahko preverimo logične in matematične konsistence takih in podobnih supersimetričnih teorij v limiti močnih sklopitev, kjer perturbacijski razvoj odpove.   Vrsta eksperimentalnih odkritij eksotičnih hadronov blizu praga nakazuje, da bi bila za njihov obstoj lahko ključna bližina praga in posledično močna sklopitev med raznimi sipalnimi kanali. Če bomo s simulacijami sklopljenih sipalnih kanalov na mreži uspeli potrditi ali zavreči to tezo, bomo bolj zanesljivo lahko napovedali morebiten obstoj novih običajnih in eksotičnih hadronov, to pa bo zelo dragoceno vodilo za prihodnje eksperimente v Belle 2, LHCb, BESIII in PANDA. Teoretičen dokaz za obstoj eksotičnih hadronskih stanj Z_c = c c-bar u-bar d  in  Z_b = b-bar b d-bar u  z ab-initio izračuni na mreži bi bil nedvomno pomemben prispevek k znanosti, saj doslej ta še ni na voljo. Tudi razumevanje dinamike sklopljenega sipanja pri bolj običajnih hadronih je nekaj, kar znanstvena srenja nestrpno pričakuje. Vidno vesolje je sestavljeno iz fermionov - kvarkov in lept
Pomen za razvoj Slovenije
Bazične raziskave osnovnih gradnikov snovi narave so del temeljev za sociološki in kulturološki napredek katerekoli napredne moderne družbe. Nedavni razvoj v teoretičnem in fenomenološkem razumevanju snovi na najmanjših skalah predstavljajo priložnost za udeležbo v raziskavah na robu znanega, kar zahteva ekstenzivno poznavanje teoretične fizike. To znanje se prenese v vse aspekte izobražene družbe preko poučevanja in mentoriranja študentov ter z ustvarjanjem javnega zavedanja za takšne odprte fundamentalne zadeve.   Poleg tega testiranje teoretičnih napovedi in izvedba predlaganih iskanj zahteva mednarodne napore, kot je veliki hadronski trkalnik LHC v CERNu, kjer Slovenija postaja polnopravna članica. Država, ki je vpeta v mednarodni program fizike visokih energij tako aktivno (finančno in z ljudmi) pripomore k napredku v fundamentalni fiziki, obenem pa pridobi, saj odprtost lokalne znanosti bistveno pripomore - zaradi prepletenosti z izobraževalnim sistemom- k boljši kvaliteti znanja, ki se predava na univerzah in šolah.   Nekateri raziskovalci programa lahko v vlogi visokošolskih učiteljev na FMF delimo najnovejša spoznanja s fizike visokih energij s študenti fizike višjih letnikov. Udeležba z vabljenimi predavanji o doseženih rezultatih na mednarodnih konferencah priča o nivoju znanosti v Sloveniji. Raziskovalci na programu imamo občasno možnost predstaviti svoje delo širši javnosti (Stefanovi dnevi na IJS, Znanost na cesti) v obliki poljudnih predavanj, kar pripomore k dvigu splošne znanstvene kulture in zanimanja za znanost.   Na primer, slovenske teoretične raziskave močnih interakcij s kromodinamiko na mreži so v preteklih letih Slovenijo postavile na zemljevid originalnih in relevantnih dosežkov na področju fizike hadronov in interakcij med njimi. Ob eksperimentalnih odkritjih serije nenavadnih hadronov je za Slovenijo pomembno, da tudi v prihodnje prispeva na tem živahnem in zanimivem področju. Ta prizadevanja vodijo tudi do tesne povezanosti članov naše teoretične skupine pri prihajajočih eksperimentih, kjer smo na primer aktivno vključeni kot teoretični koordinatorji v povezavi z eksperimentoma Belle2 in PANDA. Z našim delom in dosežki navdihujemo študente in dijake, kar pozitivno vpliva na razvoj mladih generacij. Z vabljenimi predavanji na pomembnih znanstvenih srečanjih iz področja utrjujemo pozitivno vlogo Slovenije pri širjenju zakladnice svetovnega znanja. S širitvijo raziskav na ab-initio študije močno-sklopljenih teorij izven Standardnega Modela, bomo zakladnico znanja in vpliv Slovenije v naslednjem programskem obdobju še razširili.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno