Projekti / Programi
Komunikacijska omrežja in storitve
01. januar 2019
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.08.00 |
Tehnika |
Telekomunikacije |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T180 |
Tehnološke vede |
Telekomunikacijsko inženirstvo |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.02 |
Tehniške in tehnološke vede |
Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring |
komunikacije, brezžično, razširjanje, omrežje, heterogeno, storitve, model, optimizacija in upravljanje virov, obdelava signalov in podatkov, prilagodljivost, učinkovitost, samoorganizirajoče, programirljivo, načrtovanje in upravljanje omrežij, lokalizacija, robno računanje
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
19. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
331 |
5.664 |
5.072 |
15,32 |
| Scopus |
533 |
8.442 |
7.538 |
14,14 |
Raziskovalci (19)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
54683 |
Blaž Bertalanič |
Telekomunikacije |
Mladi raziskovalec |
2020 - 2024 |
36 |
| 2. |
35934 |
dr. Klemen Bregar |
Telekomunikacije |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
36 |
| 3. |
39131 |
dr. Gregor Cerar |
Telekomunikacije |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
31 |
| 4. |
29521 |
dr. Carolina Fortuna |
Telekomunikacije |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
155 |
| 5. |
54531 |
dr. Ke Guan |
Telekomunikacije |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
271 |
| 6. |
26025 |
dr. Andrej Hrovat |
Telekomunikacije |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
230 |
| 7. |
54012 |
Marko Hudomalj |
Elektronske komponente in tehnologije |
Tehnični sodelavec |
2023 - 2024 |
8 |
| 8. |
07109 |
dr. Tomaž Javornik |
Telekomunikacije |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
435 |
| 9. |
05209 |
dr. Gorazd Kandus |
Telekomunikacije |
Upokojeni raziskovalec |
2019 - 2024 |
556 |
| 10. |
53206 |
dr. Arsim Kelmendi |
Telekomunikacije |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
33 |
| 11. |
55792 |
Ljupcho Milosheski |
Telekomunikacije |
Mladi raziskovalec |
2022 - 2024 |
3 |
| 12. |
15087 |
dr. Mihael Mohorčič |
Telekomunikacije |
Vodja |
2019 - 2024 |
476 |
| 13. |
56017 |
Grega Morano |
Telekomunikacije |
Tehnični sodelavec |
2023 - 2024 |
16 |
| 14. |
12765 |
dr. Roman Novak |
Telekomunikacije |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
143 |
| 15. |
09856 |
dr. Igor Ozimek |
Računalništvo in informatika |
Upokojeni raziskovalec |
2019 - 2021 |
178 |
| 16. |
57079 |
Aleš Simončič |
Telekomunikacije |
Mladi raziskovalec |
2022 - 2024 |
13 |
| 17. |
26466 |
Miha Smolnikar |
Telekomunikacije |
Tehnični sodelavec |
2023 - 2024 |
100 |
| 18. |
17167 |
dr. Aleš Švigelj |
Telekomunikacije |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
247 |
| 19. |
53669 |
dr. Halil Yetgin |
Telekomunikacije |
Raziskovalec |
2019 - 2021 |
28 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0106 |
Institut "Jožef Stefan" |
Ljubljana |
5051606000 |
90.682 |
Povzetek
Raziskovalni program se ukvarja s komunikacijskimi omrežji in storitvami, s poudarkom na brezžičnih komunikacijah, ki so v zadnjih dveh desetletjih prodrle v vsa področja življenja in družbe. Prihajajoča mobilna omrežja 5G in internet stvari z velikim številom novih tehnologij in povezanih naprav bodo imeli ključno vlogo pri digitalizaciji na vseh gospodarskih in družbenih področjih. Rast podatkovnega prometa in števila povezav v obstoječih brezžičnih in mobilnih omrežjih ter zahteve po novih razredih storitev pa so v zadnjem času razkrila vrsto omejitev v zvezi z upravljanjem raznoterih virov, ki so omejeni zaradi naravnih danosti, načina uporabe ali fizikalnih principov ter s tehnološkimi in ekonomskimi parametri. Bodoča brezžična komunikacijska omrežja zato potrebujejo nove, bolj učinkovite tehnike upravljanja z viri. Tako so glavni cilji programa zmanjšanje prenosa podatkov v oblak, znižanje zakasnitev, povečanje števila povezav in izboljšanje skupne prenosne zmogljivosti, z namenom razvoja učinkovitejših tehnik za upravljanje z viri za zagotavljanje novih osnovnih razredov storitev.
V okviru programa bomo zasnovali nove metode, modele, postopke, strategije in orodja, ki bodo prispevali k tehničnemu znanju, razumevanju ter napredku na področju brezžičnih komunikacij. Z zasnovo in uporabo novih ter prilagoditvijo obstoječih naprednih postopkov obdelave signalov in podatkov bomo prišli do novih spoznanj o zaznavanju in karakterizaciji radijskega okolja, postopkih radijskega določanja lokacije v zaprtih prostorih, natančnejšem modeliranju kanalov in robnem računanju. Pridobili bomo nova znanja na področju prožne in učinkovite rabe radijskih virov, še posebno pri razširjenju radijskega signala v milimetrskem pasu in s satelitov. Na področju prožnih in prilagodljivih omrežnih konceptov pričakujemo nove znanstvene dosežke pri uporabi tehnik umetne inteligence za prilaganje in optimizacijo omrežij, pri samodejnem označevanju zajetih podatkov o radijskem spektru ter pri upravljanju uporabe komunikacijskih in računskih virov med oblakom in robom omrežja.
Program je zasnovan na analitičnem in numeričnem proučevanju začetne formulacije problema. Obširno vrednotenje delovanja bo podprto z računalniškim modeliranjem in izvedeno z intenzivnimi računalniškimi simulacijami. Raziskave v nadzorovanem laboratorijskem okolju bomo dopolnili z meritvami na terenu in z eksperimentalnim raziskovanjem in potrjevanjem raziskovalnih prototipov v realnih testnih postavitvah.
Kot rezultat raziskovalnega dela pričakujemo vidne prispevke k razvoju področja komunikacijskih omrežij in storitev s poudarkom na učinkovitem ravnanju z viri. Predlagani postopki bodo neposredno uporabni v bodočih brezžičnih komunikacijah in bodo prispevali k socialni, ekonomski in kulturni rasti celotne družbe.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program vključuje vrsto inovativnih elementov, ki so pomembni tako za razvoj novih tehnologij kot tudi za razvoj znanosti in stroke. S predlaganim programom pričakujemo neposreden doprinos k razvoju znanosti na področju komunikacijskih omrežij in storitev s posebnim poudarkom na naprednih tehnikah upravljanja z viri, ki bodo omogočile zagotavljanje storitev z zelo nizkimi zakasnitvami, zelo visoko zanesljivostjo, velikimi prenosnimi hitrostmi ali ogromnim številom povezav. Razvite rešitve bodo neposredno uporabne v bodočih brezžičnih komunikacijah in bodo prispevale k doseganju zahtevnih ciljev, ki so jih postavila standardizacijska telesa kot sta ITU in 3GPPP ter strokovna in industrijska združenja kot sta IEEE in 5G-IA. Pomemben doprinos k znanosti je tudi širše uveljavljanje raziskovalne metodologije na področju telekomunikacij, ki vključuje tudi razvoj raziskovalnih prototipov in eksperimentalne raziskave. Z zasnovo in uporabo novih ter prilagoditve obstoječih naprednih postopkov obdelave signalov in podatkov bomo prišli do novih spoznanj o zaznavanju in karakterizaciji radijskega okolja, postopkih radijskega določanja lokacije v zaprtih prostorih, natančnejšem modeliranju kanalov in robnem računanju. Pridobili bomo nova znanja na področju prožne in učinkovite rabe radijskih virov, še posebno pri razširjenju radijskega signal v milimetrskem pasu in s satelitov. Na področju prožnih in prilagodljivih omrežnih konceptov pričakujemo nove znanstvene dosežke pri uporabi tehnik umetne inteligence za prilaganje in optimizacijo omrežij, pri samodejnem označevanju zajetih podatkov o radijskem spektru ter pri upravljanju uporabe komunikacijskih in računskih virov med oblakom in robom omrežja.
V okviru programa bomo zasnovali nove metode, modele, postopke, strategije in orodja, ki bodo prispevali k tehničnemu znanju, razumevanju ter napredku na področju brezžičnih komunikacij. Rezultati bodo imeli neposredni vpliv na bodoče raziskave in razvoj na področju energijsko in računsko učinkovitih metod in tehnik za upravljanje z radijskimi in omrežnimi viri za omrežne elemente, vgrajene naprave in naprave z omejeno zmogljivostjo, ter zlasti na zagotavljanje povezav med napravami in na področje interneta stvari. Posredni vpliv bodo ti rezultati imeli na zagotavljanje zelo nizkih zakasnitev, zelo visoke zanesljivosti in ogromno število povezav za infrastrukturo pametnih mest, pametnih energetskih omrežij, pametnih zgradb, in vrste drugih aplikativnih področij, kjer pričakujemo razvoj sistemov nadzora in upravljanja heterogenih naprav in procesov.
Zaradi celostnega pristopa pričakujemo izvirne rezultate v svetovnem merilu z vrsto odmevnih objav v mednarodnih revijah s faktorjem vpliva in v zbornikih priznanih mednarodnih konferenc, ter z vabljenimi predavanji. Vrsto člankov pričakujemo v soavtorstvu s priznanimi tujimi raziskovalci, s katerimi sodelujemo v okviru podoktorskih usposabljanj in mednarodnih projektov, kar bo povečalo prepoznavnost skupine doma in v svetu, ter posledično možnost sodelovanja v mednarodnih projektih. Izredni pomen rezultatov predlaganega projekta za širšo znanost bo še posebno viden na daljši rok, saj so nekateri preučevani koncepti še v fazi oblikovanja ali zgodnjega razvoja in bodo prešli v redno uporabo v svoji polni funkcionalnosti šele okrog ali po letu 2025.
Pomen za razvoj Slovenije
Komunikacijska omrežja in storitve so eden od temeljev širšega področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), ki je ena od močnejših gospodarskih panog. Hkrati sodijo med omogočitvene tehnologije, ki podpirajo in pospešujejo gospodarski razvoj in rast tudi v drugih panogah. Ob vse večji razširjenosti mobilnega dostopa do interneta in razcveta interneta stvari so brezžične komunikacijske tehnologije prodrle v vsa področja življenja in družbe. Po več kot dveh desetletjih nenehnega širjenja storitev in rasti prenosnih hitrosti skozi več generacij mobilnih in brezžičnih tehnologij so slednje z obstoječimi tehnikami upravljanja z viri, ki so omejeni zaradi naravnih danosti, načina uporabe ali fizikalnih principov ter s tehnološkimi in ekonomskimi parametri, prišle do meja rasti in širitve. Rdeča nit raziskovalnega programa je prav učinkovitejše upravljanje virov v komunikacijskih omrežjih in storitvah, s čimer se bodo povečale priložnosti za razvoj novih storitev in aplikacij. Kot je razvidno iz mednarodnega, pa tudi domačega prostora, so pri teh priložnostih še posebej uspešna nova visoko tehnološka start-up podjetja, kar ima neposreden vpliv na razcvet podjetniškega in gospodarskega sektorja.
Ker se komunikacijskim sistemom priznava vloga temeljne infrastrukture, bodo doseženi rezultati raziskovalnega programa vplivali ne le na gospodarstvo, ampak na vse družbene dejavnosti. To dokazuje tudi zasnova raziskovalnega okvirnega programa Obzorje 2020 in prihajajočega 9. okvirnega programa Evropskih skupnosti, kjer IKT predstavlja omogočitvene tehnologije v vseh drugih področjih imenovanih družbeni izzivi. 5G in bodoče brezžične komunikacije bodo imele preko naprednih tehnik upravljanja z viri, vse pomembnejšo vlogo za učinkovito medsebojno povezovanje ljudi in strojev na skoraj vseh gospodarskih in družbenih področjih, od običajnega poslovanja, zagotavljanja upravnih storitev državljanom, varstva okolja, varstva infrastrukture in obveščanja v primeru nesreč, do napredne uporabe v industriji, gospodinjstvih, prometu, kmetijstvu, zdravstvu, oskrbi starejših, itd.
Z raziskovalnim programom bomo razširili znanja in izkušnje, ki bodo koristila tako domačemu kot evropskemu gospodarstvu pri učinkovitejši rabi obstoječih in razvoju novih inovativnih komunikacijskih izdelkov in storitev. Med slovenskimi podjetji s področja telekomunikacij, ki bi lahko imela neposredne koristi od rezultatov raziskav, so Iskratel, Iskra Sistemi, Globtel, Telekom Slovenije, A1, T2, Telemach in druga. Preko vključenosti v več mednarodnih projektov s pomembnimi partnerji s področja telekomunikacij kot so British Telecom, Thales, Wind, ATOS in Ericsson, ter z dostopom do širše telekomunikacijske skupnosti v okviru 5G-PPP in 5G-IA, pa ima raziskovalna skupina priložnosti za sodelovanje pri ustvarjanju novih izdelkov in rešitev tudi v mednarodnem okolju.
Na področjih inovativnih senzorskih tehnologij, omreženih vgrajenih sistemov ter pametnih storitev in aplikacij, ki so še posebej primerna za manjša visoko tehnološka in tudi novoustanovljena podjetja, za katera je značilna manjša geografska vezanost na določen trg, pa je število potencialnih koristnikov novo pridobljenih znanj v industriji vsaj za dva velikostna razreda večje samo v Sloveniji. S posvojitvijo tehnologije 5G in bodočih brezžičnih komunikacij v vertikalnih industrijah kot so energetika, transport, zdravstvo, kmetijstvo in druge, pa se število podjetij, ki bi lahko imela koristi od rezultatov programa, še bistveno poveča. Tako lahko raziskovalni program neposredno vpliva na energetski sektor preko pametnih storitev kot so pametne zgradbe, pametno mesto in pametna energetska omrežja, posredno pa z varčnim in boljšim upravljanjem z viri energije v komunikacijskih omrežjih in storitvah. Podobno bo imel transportni sektor koristi od zelo zanesljivih komunikacij z zelo nizko zakasnitvijo pri podpori avtonomni vožnji in zagotavljanju inteligentnih prevoznih storitev. Nadalje lahko na eni stra
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
