Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Mehatronski sistemi

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.06.00  Tehnika  Sistemi in kibernetika   
2.12.00  Tehnika  Električne naprave   

Koda Veda Področje
T125  Tehnološke vede  Avtomatizacija, robotika, nadzorno inženirstvo 

Koda Veda Področje
2.02  Tehniške in tehnološke vede  Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring 
Ključne besede
Mehatronski sistemi,robotika, mobilnost, pogonski sistemi, varnost delovanja, pretvorniki močnostne elektronike, brezkontaktni prenos energije, avtonomna vožnja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
5.978,14
A''
588,37
A'
1.928,71
A1/2
4.014,83
CI10
4.675
CImax
409
h10
30
A1
20,28
A3
5,26
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 22. april 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  380  3.852  3.482  9,16 
Scopus  730  7.279  6.481  8,88 
Raziskovalci (28)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  36448  dr. Vedran Budinski  Meroslovje  Raziskovalec  2019 - 2024  23 
2.  04529  dr. Milan Čurkovič  Električne naprave  Raziskovalec  2019 - 2024  111 
3.  53395  dr. Jure Domajnko  Sistemi in kibernetika  Mladi raziskovalec  2019 - 2024  25 
4.  55905  Rok Friš  Električne naprave  Mladi raziskovalec  2021 - 2024  24 
5.  56665  Maja Glušič    Tehnični sodelavec  2022 - 2024 
6.  07692  dr. Marjan Golob  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2019 - 2024  296 
7.  36294  Mitja Golob  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2023 - 2024  44 
8.  15373  dr. Aleš Hace  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2019 - 2024  564 
9.  23371  dr. Darko Hercog  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2019 - 2024  187 
10.  08429  dr. Alenka Hren  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2019 - 2024  115 
11.  03782  dr. Peter Kokol  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2019 - 2024  1.222 
12.  38214  dr. Jaka Marguč  Električne naprave  Mladi raziskovalec  2019 
13.  08481  dr. Vojko Matko  Meroslovje  Raziskovalec  2019 - 2024  238 
14.  13245  dr. Franc Mihalič  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2019 - 2024  154 
15.  03869  dr. Miro Milanovič  Sistemi in kibernetika  Nekdanji/sekundarni vodja  2019 - 2022  507 
16.  50650  Benjamin Ošlaj  Sistemi in kibernetika  Mladi raziskovalec  2019 - 2021 
17.  54291  Dimitrije Prelević    Tehnični sodelavec  2020 - 2024 
18.  54805  Tomaž Pušnik  Sistemi in kibernetika  Mladi raziskovalec  2020 - 2024 
19.  16033  dr. Miran Rodič  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2019 - 2022  289 
20.  52031  dr. Saša Stradovnik  Sistemi in kibernetika  Mladi raziskovalec  2019 - 2024  24 
21.  03778  dr. Rajko Svečko  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2019 - 2024  392 
22.  06824  dr. Riko Šafarič  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2022 - 2024  557 
23.  25605  dr. Primož Šlibar  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2019  25 
24.  08256  dr. Oto Težak  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2019 - 2024  183 
25.  25427  dr. Mitja Truntič  Sistemi in kibernetika  Vodja  2019 - 2024  128 
26.  55979  Domen Ulbl  Sistemi in kibernetika  Tehnični sodelavec  2021 
27.  38307  Jernej Zabavnik    Tehnični sodelavec  2019 - 2020 
28.  17876  dr. Milan Zorman  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2019 - 2024  353 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0796  Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko  Maribor  5089638003  27.541 
Povzetek
Mehatronski sistemi se vedno pogosteje pojavljajo v elektrifikaciji bodočih vozil. S stališča pomembnosti avtomobilske industrije v slovenskem gospodarstvu in ob upoštevanju smernic razvoja v prihodnosti bodo raziskovale aktivnosti programske skupine v veliki usmerjene na to področje. »Zeleno« mobilnost dosežemo z uvajanjem novih tehnologij in materialov s poudarkom na zniževanju teže vozil ter digitalizacijo tehnoloških in poslovnih procesov. Sočasno je potrebno uvajati predpisane procese načrtovanja izdelkov, še posebno v primeru njihove uporabe v varnostno kritičnih aplikacijah (vozila v cestnem prometu). Znotraj teh okvirjev se pojavljajo tudi zahteve na področju razvoja sistemov za avtonomno vožnjo. V naših raziskavah bomo obravnavali pogonske sisteme, sisteme za varnost in udobje ter sisteme za prenose energije. Na področju pogonskih sistemov se bomo osredotočali na vodenje izmeničnih električnih motorjev v varnostno kritičnih aplikacijah, kjer so lahko uporabljeni kot glavni ali pomožni pogoni. Napake v delovanju imajo lahko resne posledice, zato je potrebno raziskave usmeriti v njihovo detekcijo in odpravljanje. Raziskovali bomo strukture močnostnih pretvornikov in pripadajoče postopke vodenja, ki takšno delovanje omogočajo. Rezultat bodo funkcionalno varni sistemi, ki bodo lahko odporni na napake in celo okvare. Pri tem bodo sistemi in postopki njihovega vodenja omogočali optimalno delovanje tudi s stališča izkoristka in vodljivosti. Raziskovali bomo tudi testiranje sistemov po metodah HiL (Hardware-in-the-Loop). Sistemi za varnost in udobje poleg pogonov zajemajo tudi druge mehatronske sisteme, na tem področju bo poudarek predvsem na področju vodenja, kjer bodo raziskave osredotočene predvsem na haptično vodenje. Sistemi za brezžični prenos energije bodo predstavljali novo področje aktivnosti in pomembno prispevali k dvigu kvalitete raziskovalnega dela programske skupine. Sedanji galvanski priključki so sicer dobre rešitve vendar so s stališča uporabnikov okorni in nerodni zato se bomo posvetili raziskavam pretvornikov za brezkontaktni prenos energije. Primerni so kvaziresonančni pretvorniki in pretvorniki z resonančnim povezovalnim krogom. Pretvorniki bodo vgrajeni v sisteme, ki bodo omogočili statični in dinamični brezkontaktni prenos energije. Raziskovali bomo strukture pretvornikov in njihovo vodenje, s stališča mehatronskih sistemov bo pomemben del predstavljal razvoj sistemov mehatronskih platform, ki bodo namenjene optimizaciji magnetnega kroga (horizontalni poravnavi in manjšanju razdalje med oddajnim in sprejemnim navitjem) ter s tem doseganju še bolj optimalnega prenosa moči. Takšen sistema bi reševal probleme pri stacionarnem polnjenju, pri dinamičnem polnjenju pa bomo dodali še avtonomno vodenje vozila, sledenje namišljeni poti vozila, ki se giblje nad vgrajenimi oddajnimi dušilkami.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen raziskovalnega dela programske skupine za razvoj znanosti je predvsem v razvoju novih naprednih postopkov za vodenje mehatronskih sistemov. Pri tem želimo slediti svetovnim trendom razvoja na tem področju. Posebej se želimo ukvarjati z brezkontaktnim prenosom energije za električna vozila, kjer bomo vključili raziskave sistemov, ki bi to omogočili. Naša teza je, da je takšen system mehatronski, in ga je potrebno tako obravnavati v vseh segmentih. Vsi segmenti, ki jih želimo raziskovati so trenutno predmet mnogih raziskav na svetovnem nivoju. Pri našem delu želimo slediti smernicam, ki so bile podane v področju Energija, in Transport znotraj okvirja Horizon 2020. V ta namen tesno sodelujemo z Avtomobilskim grozdom Slovenije (ACS), kjer smo sodelovali pri nastajnju razvojnih smernic velikega dela slovenske industrije, ki proizvaje komponente za evropsko in svetovno avtomobilsko industrijo. Na področju raziskav pretvorniških naprav, ki se pojavljajo v brezkontaktnih sistemih za prenos moči želimo raziskovati nove metode ki bi bile koncentrirane na dva segmenta, in sicer na doseganje čim večjih izkoristkov naprav in varno delovanje le-the. Pri doseganju visokih izkoriskov se bomo koncentrirali na uvajanje novih tehnologij polprevodnikov (SiC in GaN) in na področju varnega delovanja pretvornikov, pa bomo razvijali sisteme, ki bodo neobčutljivi na okvare posameznih komponent pretvorniških vezij. V ta namen izobražujemo doktorske študente, ki obravnavajo to tematiko. Trenutno razvijamo emulacijski postopek, ki omogoča identifikacijo napake znotraj polprevodniške stikalne matrike pretvornika v sprotnem času. Uporabljamo teorijo incidenčnih matrik za opise takšnih sistemov. Uporabljajo se visokozmogljive enote z DSP procesorji in FPGA vezij. Uporaba takšne tehnike omogoča implementacijo teoretsko zahtevnih algoritmov v mehatronskih napravah, kar približa znanstvena dognanja industriji. Skozi ta segment razvijamo tudi znanja, ki jih kot izobraževalna ustanova vključujemo v naše curikulume in na ta način širimo znanja, kar bo imelo sinergijski učinek v naši industriji. Področje mehanskih komponent želimo tudi razvijati skozi prizmo brezkontaktnega prenosa energije. Do neke mere optimalne prenose lahko realiziramo na »električni« način vendar za fino izvedbo teh procesov potrebujemo tudi mehatronski pristop (znanja, ki jih v naši inštituciji razvijamo pod prizmo robotike). Vse zgoraj navedeno velja tudi tukaj, Zmogljive računske operacije pri pozicioniranju sprejemne duušlke v vozilu bomo izvajali z visokozmogljivimi enotami z DSP procesorji in FPGA vezji. Razvijali bomo hitre dinamične strukture, ki bodo omogočale maksimalne izkoristke pri prenosih moči za statične in dinamične prenose. V naših raziskavah želimo vključiti tudi delo iz področja avtonomnega vodenja vozil za doseganje visokih izkoriskov brezžičnega prenosa. Tukaj bo veliko vlogo odigrala informacijska tehnologija, ki jo v naši programski skupini tudi razvijamo.
Pomen za razvoj Slovenije
Razvoj in vključevanje naprednih algoritmov pri vodenju postopkov načrtovanja, informacijsko komunikacijskih tehnologijah, vgrajenih regulacijskih sistemih, napravah energetske elektronike, senzorjev in sistemov za diagnostiko napak in sprotno obdelavo podatkov predstavlja pomembno vlogo pri hitro razvijajoči se industrijski opremi pri dvigu stopnje avtomatizacije in robotizacije ter razvoju visoko tehnoloških procesov v Sloveniji. Raziskave, analiza in razvoj novih tehnologij bodo na področju brezkontaktnega prenosa enegije in pripadajočih mehatronskih sistemov doprinesle k prenosu novih tehnologij v industrijo in gospodarstvo. Predlagan program posega na področje visokih tehnologij tako v smislu njihovega razvoja kakor tudi prenosa v akademsko sfero in praktično rabo. Program bo s tem neposredno pripomogel k dvigu ravni in konkurenčnosti gospodarskih subjektov v smislu novih proizvodov z visoko dodano vrednostjo in je v smernicah Industrije 4.0. Razvoj na tem področju bo nujno generiral tudi nova delovna mesta. Program bo neposredno in sistematično razvijal visoke tehnologije, pridobival in kopičil kritična znanja ter izobraževal potrebne kadre, ki bodo omogočili nadaljevanje tovrstnega dela v prihodnosti, kar pa je ključnega pomena za dvig dodane vrednosti slovenskih proizvodov in s tem splošnega ekonomskega razvoja. Pomembna je tudi »diseminacija« pridobljenih znanj s področja tehnologij mehatronskih sistemov za brezkontaktni prenos energije v gospodarsko okolje in delo na popularizaciji znanosti. Člani programske skupine so v pretklem obdobju bili močno vpeti v raziskave za domače industrijske subjekte kakor tudi v za evropske.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno