Projekti / Programi
01. januar 2009
- 31. december 2014
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.06.00 |
Tehnika |
Sistemi in kibernetika |
|
2.12.00 |
Tehnika |
Električne naprave |
|
2.15.00 |
Tehnika |
Meroslovje |
|
Koda |
Veda |
Področje |
T125 |
Tehnološke vede |
Avtomatizacija, robotika, nadzorno inženirstvo |
Koda |
Veda |
Področje |
2.02 |
Tehniške in tehnološke vede |
Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring |
mehatronika, robotika, haptika, nadzor in vodenje procesov, procesni informacijski sistemi, informacijski sistemi v avtomatizaciji, vgrajeni sistemi, odprta koda, servopogoni, roboti, električni motorji, energetska elektronika, teleoperiranje, robustne regulacije, nevronske mreže, mehka logika, genetski algoritmi, Internetni virtualni laboratorij, nanotehnologije, senzorji, optoelektrični sistemi
Raziskovalci (36)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
25094 |
dr. Božidar Bratina |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
147 |
2. |
05543 |
dr. Peter Cafuta |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
269 |
3. |
06090 |
dr. Boris Curk |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
144 |
4. |
04529 |
dr. Milan Čurkovič |
Električne naprave |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
111 |
5. |
14819 |
dr. Dušan Drevenšek |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2013 - 2014 |
52 |
6. |
14112 |
dr. Bojan Gergič |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
154 |
7. |
07692 |
dr. Marjan Golob |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
296 |
8. |
15373 |
dr. Aleš Hace |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
564 |
9. |
17150 |
Jože Harnik |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2014 |
54 |
10. |
23371 |
dr. Darko Hercog |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
187 |
11. |
29878 |
dr. Robert Horvat |
Sistemi in kibernetika |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2013 |
28 |
12. |
08429 |
dr. Alenka Hren |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
115 |
13. |
03018 |
dr. Karel Jezernik |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
1.173 |
14. |
25428 |
dr. Aljaž Kapun |
Sistemi in kibernetika |
Mladi raziskovalec |
2009 |
22 |
15. |
24408 |
dr. Rok Klobučar |
Meroslovje |
Raziskovalec |
2009 |
76 |
16. |
03782 |
dr. Peter Kokol |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2013 - 2014 |
1.222 |
17. |
33244 |
dr. Tine Konjedic |
Sistemi in kibernetika |
Mladi raziskovalec |
2010 - 2014 |
27 |
18. |
09798 |
dr. Jože Korelič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2013 - 2014 |
64 |
19. |
32201 |
dr. David Lukman |
Sistemi in kibernetika |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2013 |
13 |
20. |
08481 |
dr. Vojko Matko |
Meroslovje |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
238 |
21. |
13245 |
dr. Franc Mihalič |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
154 |
22. |
03869 |
dr. Miro Milanovič |
Sistemi in kibernetika |
Vodja |
2009 - 2014 |
507 |
23. |
10675 |
dr. Nenad Muškinja |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
402 |
24. |
08579 |
Anton Otič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Tehnični sodelavec |
2009 - 2010 |
18 |
25. |
28977 |
Jernej Otič |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2011 |
0 |
26. |
16033 |
dr. Miran Rodič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
289 |
27. |
18293 |
dr. Andreja Rojko |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
150 |
28. |
28978 |
Milan Rotovnik |
|
Tehnični sodelavec |
2009 |
60 |
29. |
06824 |
dr. Riko Šafarič |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2009 - 2011 |
557 |
30. |
25605 |
dr. Primož Šlibar |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2013 - 2014 |
25 |
31. |
05532 |
dr. Martin Terbuc |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
472 |
32. |
08926 |
dr. Boris Tovornik |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
632 |
33. |
25427 |
dr. Mitja Truntič |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
128 |
34. |
05533 |
dr. Suzana Uran |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2009 - 2011 |
332 |
35. |
25425 |
dr. Mateja Verlič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2011 |
77 |
36. |
17876 |
dr. Milan Zorman |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
353 |
Organizacije (1)
Povzetek
Razvoj mehatronskih sistemov predstavlja garant razvoja, tehnološkega napredka in s tem splošnega družbenega razvoja tako razvitih kot manj razvitih držav. V svetu se vlagajo enormni raziskovalni napori na področjih razvoja reguliranih pogonov, elektronskih napetostnih pretvornikov, vgrajenih sistemov in telerobotskih aplikacij, povezanih z virtualnimi okolji, za potrebe tehnoloških rešitev vse od makro do nano sveta. Prav tako razvoj na področju optičnih MEMS senzorjev in merilne instrumentacije posega v najbolj aktualna in obetavna področja znanosti, kot so nano, optične in senzorske tehnologije ter njihove kombinacije in skrbi za prenos teh tehnologij v praktično rabo.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen dela programske skupine za razvoj znanosti je predvsem v razvoju novih postopkov vodenja in načrtovanja (sistemov in vodenja), ki smo jih objavili v znanstveni in strokovni periodiki ter so bili predstavljeni na znanstvenih in strokovnih konferencah. Na ta način smo prispevali k svetovni zakladnici znanja. Pomemben prispevek predstavlja tudi uporaba novih sistemov in naprav, ki omogočajo nove pristope k reševanju problemov vodenja in načrtovanja ter tako pospešujejo razvoj. Ključnega pomena so bili sinergijskih učinki povezovanja več področij:elektrotehnike, strojništva in računalništva, kar predstavlja ena od temeljnih lastnosti mehatronike. Prispevek znanosti, ki smo ga prepoznali pri objavljanju naših raziskovalnih dosežkov v svetovni periodiki, je zagotovo uvajanja informacijsko-komunikacijske tehnologije v postopke vodenja, kar ima za posledico boljše zajemanje, opisovanje in prikazovanje podatkov, kakor tudi večjo učinkovitost mehatronskih naprav. Rezultati naših raziskav s področja močnostene elektronike, kjer so bile uvajane novosti pri regulaciji in vodenju pretvorniških naprav so prav tako potrjeni v svetovni periodiki z zelo visokimi faktorji vpliva. Hitra obdelava podatkov v realnem času je zaradi narave procesov implementirana v haptičnih napravah za hitro bilateralno teleoperiranje, kar tudi štejemo za odličen prispevek k razvoju mehatronskih sistemov. Predlagani cilji programa na področju nadzora in diagnostike so bili izvedeni predvsem v širjenju znanja in vključevanju naprednih algoritmov na ustrezne tehnološke platforme z željo izboljšave in racionalizacije delovanja sistemov. S povezavo nadzornih funkcij klasičnih SCADA sistemov in ločenih sistemov (sprotno zaznavanje napak) na eni strani in poslovnim nivojem na drugi, je bilo mogoče pokazati izboljšave za hitrejše odzive in ukrepanja odgovornih na vseh nivojih odločanja. Prav tako je z ustreznimi funkcijami nadzornih sistemov mogoče doseči višjo stopnjo varnosti in zanesljivosti ter preventivno ukrepati z manj zastoji. Posledično je mogoče doseči višjo produktivnost sistemov. Ocenjujemo, da je naše delo na tem področju zelo dober prispevek k boljši teoretični povezljivosti posameznih pristopov ter dodatno omogoča praktične izvedbe sistemov za napredno vodenja sistemov in odkrivanje napak. Naše delo v preteklem obdobju je bilo prepoznano kot zelo inovativno, zaradi česar smo bili povabljeni in vključeni v mednarodne razvojne konzorcije za razvoj električnih avtomobilov na vodikovih platformah, za razvoj hibridnega plinskega vozila z električnim motorjem z dvojnim rotorjem, ki je nadomestil klasični mehanski menjalnik pri avtomobilih in v razvoj serijskega hibridnega pogonskega sistema, ki bo uporabljen v hibridnem letalu. V primeru programske skupine predstavljajo tako prispevek k znanosti ne samo razvite metode in postopki, temveč tudi metode načrtovanja in načini predstavitve rezultatov.
Pomen za razvoj Slovenije
Razvoj in vključevanje naprednih algoritmov vodenja postopkov načrtovanja, informacijsko komunikacijskih tehnologij, vgrajenih regulacijskih sistemov, naprav energetske elektronike, senzorjev in merilnih tehnik, sistemov za diagnostiko napak in sprotno obdelavo podatkov v hitro razvijajočo se industrijsko opremo ima pomembno vlogo pri dvigu stopnje avtomatizacije in razvoju visoko tehnoloških procesov v Sloveniji. Raziskave, analiza in razvoj novih tehnologij so na področju vodenja sistemov z vključevanjem in nadgradnjo s sistemi za nadzor in zaznavo napak doprinesle k prenosu novih tehnologij v industrijo in gospodarstvo. Predlagan program je posegel na področje mladih, visokih tehnologij tako v smislu njihovega razvoja kakor tudi prenosa v praktično rabo. Program je s tem neposredno pripomogel k dvigu ravni in konkurenčnosti gospodarskih subjektov v smislu novih proizvodov z visoko dodano vrednostjo. Razvoj na tem področju bo nujno generiral tudi nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. Program je neposredno in sistematično razvijal visoke tehnologije, pridobival in kopičil kritična znanja ter izobraževal kadre, ki bodo omogočili nadaljevanje tovrstnega dela v prihodnosti, kar pa je ključnega pomena za dvig dodane vrednosti slovenskih proizvodov in s tem splošnega ekonomskega razvoja. Raziskave so potekale tudi na področju izkoriščanja alternativnih in obnovljivih virov energije, kar bo imelo za rezultat manjše izpuste CO2 in s tem pozitivne učinke na varovanje okolja ter kvaliteto življenja. Delo je potekalo tudi na področju električnih in hibridnih vozil, ki predstavljajo prihodnost osebnega in tovornega prometa ter s tem nove možnosti za ugodno pozicioniranje slovenskih podjetij na svetovnem tržišču. Pomembna je bila tudi diseminacija pridobljenih znanj s področja naprednih tehnologij v gospodarsko okolje in delo na popularizaciji znanosti, še posebno na področju tehnike in naravoslovja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si