Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Potresno inženirstvo

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.01.04  Tehnika  Gradbeništvo  Potresno inženirstvo 

Koda Veda Področje
T220  Tehnološke vede  Gradbeništvo, hidravlika, priobalna tehnologija, mehanika zemljin 

Koda Veda Področje
2.01  Tehniške in tehnološke vede  Gradbeništvo 
Ključne besede
potresno inženirstvo, projektiranje, gradbene konstrukcije, nekonstrukcijski elementi, potresno tveganje, utrjevanje, objekti kulturne dediščine, Evrokodi, stresni test, pričakovana škoda, prožnosti skupnosti, analiza življenjskega cikla, novi betoni, neporušne preiskave, informacijsko modeliranje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
6.321,38
A''
516,46
A'
2.485,63
A1/2
3.330,45
CI10
7.144
CImax
679
h10
43
A1
21,06
A3
20,02
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 01. februar 2023; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  234  6.510  6.009  25,68 
Scopus  310  9.551  8.818  28,45 
Raziskovalci (28)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  30691  dr. David Antolinc  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  106 
2.  36443  dr. Anže Babič  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  109 
3.  10379  dr. Violeta Bokan Bosiljkov  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  559 
4.  15189  dr. Vlatko Bosiljkov  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  420 
5.  54407  Stefano Caprinozzi    Tehnični sodelavec  2020 
6.  54406  Francesca Celano    Tehnični sodelavec  2020 
7.  17449  Franci Čepon    Tehnični sodelavec  2019 - 2023  36 
8.  18793  dr. Matjaž Dolšek  Gradbeništvo  Vodja projekta  2019 - 2023  694 
9.  00025  dr. Peter Fajfar  Gradbeništvo  Upokojeni raziskovalec  2019 - 2023  864 
10.  08358  dr. Matej Fischinger  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2020  660 
11.  24339  dr. Matija Gams  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  182 
12.  11409  dr. Tatjana Isaković  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  516 
13.  39445  dr. Aleš Jamšek  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  20 
14.  53603  Antonio Janevski  Gradbeništvo  Mladi raziskovalec  2019 - 2023  14 
15.  37707  Boštjan Jursinovič    Tehnični sodelavec  2019 
16.  50605  dr. Martin Klun  Gradbeništvo  Mladi raziskovalec  2019 - 2021  13 
17.  33101  dr. Mirko Kosič  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2020  68 
18.  55899  Nemanja Krtinić  Gradbeništvo  Mladi raziskovalec  2021 - 2023 
19.  34372  dr. Nuša Lazar Sinković  Gradbeništvo  Raziskovalec  2020  39 
20.  50307  dr. Andreja Padovnik  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  143 
21.  32691  dr. Jure Snoj  Gradbeništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  70 
22.  54790  Jure Starc  Gradbeništvo  Mladi raziskovalec  2020 - 2023 
23.  38106  dr. Gabrijela Starešinič  Gradbeništvo  Mladi raziskovalec  2019 - 2020  14 
24.  09063  dr. Jana Šelih  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  640 
25.  31255  dr. Petra Štukovnik  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  79 
26.  54791  Tilen Turk  Gradbeništvo  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  11 
27.  28633  dr. Zlatko Vidrih  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019  20 
28.  35408  dr. Jure Žižmond  Gradbeništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  87 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0792  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo  Ljubljana  1626981  25.781 
Povzetek
Močnih potresov v Sloveniji ne moremo preprečiti. Zato je pomembno, da se na bodoče potrese pripravimo in na ustrezen način zaščitimo ljudi in grajeno okolje pri čemer je treba tehtati med danimi možnosti, zahtevano varnostjo in dopustnim časom obnove po potresu. Upoštevati je treba tudi raznolikost obstoječega stavbnega fonda in infrastrukture, kakor tudi to, da se v zadnjem času na trgu zelo hitro pojavljajo novi konstrukcijski sistemi in materiali, katerih odziv na potrese še ni ustrezno preverjen.   V raziskovalnem programu problem rešujemo z interdisciplinarnim pristopom, v sodelovanju s partnerji pri domačih in mednarodnih projektih v katere smo vključeni člani programske skupine. Raziskave potekajo v treh delovnih sklopih: 1) Projektiranje novih in utrditev obstoječih objektov s konvencionalnimi konstrukcijami, 2) Metode in orodja za vzpostavitev odpornega grajenega okolje in 3) Nove tehnologije, materiali in konstrukcije za trajnostni razvoj.   Cilj raziskav je izboljšati postopke za projektiranje in utrditev objektov in s tem prispevati k razvoju novega standarda za potresnoodporno projektiranje konstrukcij Evrokod 8, pri katerem sodelujemo člani programske skupine. Raziskave so usmerjene tudi na področje načrtovanja življenjske dobe objektov z novimi materiali z upoštevanjem optimalne funkcionalnosti grajenega okolja in trajnostnega upravljanja infrastrukture, ter v razvoj postopka za celovito prenovo stavb in objektov kulturne dediščine. Končni cilj raziskav v okviru predlaganega šestletnega obdobja je okrepitev prožnosti skupnosti pri reakcijah na potrese z upoštevanjem trajnostnega upravljanja grajenega okolja ter modernizacija gradbenega sektorja, ki troši velik delež naravnih virov in proizvaja velik delež odpadkov s čimer prispevamo k razvoju krožnega gospodarstva ob pogoju potresnoodpornega grajenega okolja.   Programska skupina je mednarodno uveljavljena in vpeta v mednarodne projekte in druga mednarodna združenja. Predlagane raziskave so zato aktualne in usklajene z raziskavami po svetu. Stopnja mednarodne delitve dela v okviru predlaganih raziskav je visoka, saj člani programske skupine preko mednarodnih projektov sodelujemo z več deset raziskovalnimi inštitucijami po svetu. Novo znanje bo vključeno v učne programe na Univerzi v Ljubljani. V okviru raziskovalnega programa se bodo usposabljali številni mladi raziskovalci in raziskovalci iz tujine.
Pomen za razvoj znanosti
V vsakem od treh delovnih sklopov raziskovalnega programa pričakujemo več izvirnih prispevkov za razvoj znanosti. 1) Projektiranje novih in utrditev obstoječih objektov s konvencionalnimi konstrukcijami  Eksperimentalne in numerične raziskave bodo pomembno izboljšale razumevanje obnašanja konvencionalnih konstrukcij (povezane stene, gobaste plošče, jekleni okviri z in brez polnil, rezervoarji) in nekonstrukcijskih elementov med potresi. Rezultate inovativnih eksperimentov, ki jih bomo izvajali v sodelovanju z vodilnimi raziskovalnimi centri po Evropi, bomo uvrstili v največje tovrstne svetovne baze podatkov. Tako bomo mednarodni raziskovalni skupnosti prispevali pomembne podatke za nadaljnje študije, saj je bilo doslej v svetovnem merilu narejenih zelo malo podobnih eksperimentov. Rezultati raziskav bodo doprinesli vpogled v odnos med potresno varnostjo, odpornostjo in trajnostjo objektov. Razvili bomo nove postopke za projektiranje konstrukcij z upoštevanjem ciljnega potresnega tveganja. Znanstvene dosežke s teh področji raziskav bomo uporabili pri razvoju evropskega standarda za potresnoodporno projektiranje objektov (Evrokod 8), pri katerem aktivno sodeluje več članov programske skupine. S tem bomo pomembno prispevali k razvoju stroke v Evropi in v svetu. 2) Metode in orodja za vzpostavitev odpornega grajenega okolje Stresni test grajenega okolja bo zasnovan s fizikalno-opredeljenimi modeli. To bo omogočalo analize odziva grajenega okolja za določen potres, pri čemer bo možno uporabiti podatkovne modele z različno stopnjo detajlov. S simulacijami potresnega odziva grajenega okolja bomo dobili vpogled v obnašanje grajenega okolja pri različnih potresih in tudi informacije o potresnem tveganju. Nove informacije bodo osnova za razvoj ukrepov za krepitev prožnosti družbe v povezavi z optimalno rabo virov, kar bo pomembno tudi za razvoj drugih področij znanosti. Poleg tega bodo nove informacije omogočale nadgradnjo modelov za opredelitev ciljev pri projektiranju posameznih objektov, saj bomo lahko problem projektiranja (ali utrditve enega objekta) in problem odpornosti grajenega okolja obravnavali kot povezan problem. Sistematične interdisciplinarne preiskave na področju naprednih materialov z mineralnimi vezivi, vse do starosti 200 let (pospešeni testi), bodo predstavljale izhodišče za realno ovrednotenje potresne odpornosti novih armiranobetonskih in zidanih objektov ter utrjenih obstoječih objektov, vključno s kulturno dediščino. Izvirni prispevek k znanosti bo metoda za optimalno načrtovanje funkcionalnosti cestnega omrežja z upoštevanjem kriterijev trajnostnega upravljanja grajenega okolja in ekstremnih naravnih pojavov, kot so potresi. Prispevali bomo tudi k boljšemu razumevanju celovite prenove stavbnega fonda, saj bomo energijsko sanacijo nadgradili z upoštevanjem vpliva potresnega tveganja, ki na območjih z visoko potresno nevarnostjo ni zanemarljiv. 3) Nove tehnologije, materiali in konstrukcije za trajnostni razvoj  Sinergija znanj različnih disciplin na področju naprednih materialov in neporušnih preiskav bo omogočila izbiro najboljših možnih sestav materialov za utrditev stavb ter zmanjšanje vplivov negotovosti pri oceni potresne odpornosti obstoječih objektov. Pridobili bomo znanja o potresnem odzivu novih konstrukcijskih sistemov (betonsko-lesene stavbe, stavbe s toplotno izolacijo pod temelji, armiranobetonski okviri z DualPhase jeklom, lamelirano steklo), ki jih bomo uporabili za razvoj standardov in trajnostnega upravljanja grajenega okolja. Razvili bomo nov koncept projektiranja, kjer bosta v celotnem življenjskem ciklu objekta enakovredno upoštevana konstrukcijski in okoljski vidik.
Pomen za razvoj Slovenije
Predlagane raziskave so usmerjene v razvoj trajnostnega upravljanja grajenega okolja s poudarkom na krepitvi prožnosti prebivalcev Slovenije pri reakcijah na potrese. Z izboljšanjem standardov za potresno odporno gradnjo objektov bomo prispevali k varnosti grajenega okolja in posodobitvi projektiranja objektov. S tem bomo pomembno vplivali na delo inženirjev doma in v tujini. Nov standard bo vseboval izboljšane postopke projektiranja konvencionalnih konstrukcij, kar bo osnova za bolj smotrno rabo virov pri gradnji objektov, ob pogoju zagotavljanja ustrezne mehanske odpornosti in stabilnosti objektov. Inovativni postopki projektiranja, ki omogočajo projektiranje na ciljno potresno tveganje, bodo uporabni za najbolj pomembne infrastrukturne objekte, tudi za objekte, ki so pomembni za jedrsko in sevalno varnost. Nove tehnološke rešitve potresne utrditve nekonstrukcijskih elementov s sintetičnimi materiali in nove metode za načrtovanje potresne utrditve objektov bodo vplivale na delo gradbenih in projektantskih podjetij. Metode za načrtovanje naprednih materialov z mineralnimi vezivi, ki izboljšujejo dolgotrajnost objektov, bodo lahko uporabljala podjetja, ki proizvajajo gradbene materiale. Sidra za utrditev fasadnega pasu bodo uporabna pri potresno-energijski sanaciji obstoječih zidanih stavb. Informacije o potresnem tveganju grajenega okolja in analize škode za nove ali obstoječe objekte bodo omogočale razvoj novih storitev za projektantska in IKT podjetja, saj bodo informacije zanimive tako za lastnike kot za kupce stanovanj in tudi za zavarovalnice ter podjetja, ki razpolagajo s portfeljem objektov. Nacionalni organi ali mestne skupnosti bodo lahko vzpostavili sistem za krepitev pripravljenosti in prožnosti družbe na močne potrese. Na ta način se bo okrepila komunikacija med civilno zaščito, lastniki in drugimi deležniki. Na osnovi podatkovnih modelov za izvedbo stresnega testa bo država lahko vzpostavila digitalizacijo stresnega testa. S preučevanjem novih konstrukcijskih sistemov bomo prispevali k razvoju novih gradbenih proizvodov (betonsko-leseni objekti, veliki stekleni fasadni sistemi, AB stavbe z armaturnim jeklom DualPhase) ter prispevali k pospešeni rabi naprav za potresno izolacijo objektov in s tem k zmanjšanju rabe materiala za gradnjo. Rezultati raziskav bodo omogočali racionalnejše odločitve v procesu utrjevanja potresno neodpornih objektov (npr. šole, vrtci, objekti kulturne in sakralne dediščine) in infrastrukturnih omrežji (npr. cestno omrežje) in izboljšanje procesov ukrepanja v primeru močnega potresa. S tem bomo prispevali k večji potresni odpornosti gradbenih objektov in njihove opreme ter k zmanjšanju števila žrtev in materialne škode v bodočih potresih. Prispevali bomo k promociji države, saj bomo z rezultati raziskav uresničevali prvi cilj Okvirnega programa Sendai za zmanjševanje tveganj zaradi naravnih nesreč 2015-2030 (UN, 2015), ki je usmerjen v vrednotenje in razumevanje tveganj zaradi naravnih nesreč. Člani programske skupine prispevajo k promociji Slovenije z objavami dosežkov v najbolj uglednih mednarodnih znanstvenih revijah, z organizacijo mednarodnih dogodkov in z mednarodno delitvijo dela z mnogimi raziskovalnimi inštitucijami po svetu. Člani programske skupine so visokošolski učitelji in asistenti, ki na osnovi rezultatov raziskav posodabljajo študijske programe, skrbijo za razvoj stroke in usposabljajo doktorje znanosti za delo v gospodarstvu, raziskovalnih inštitutih in visokošolskih zavodih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno