Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Mehanika v tehniki

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.05.00  Tehnika  Mehanika   

Koda Veda Področje
T210  Tehnološke vede  Strojništvo, hidravlika, vakuumska tehnologija, vibracije in akustično inženirstvo 

Koda Veda Področje
2.03  Tehniške in tehnološke vede  Mehanika 
Ključne besede
Vibracijsko utrujanje, strukturna dinamika, metode sklapljanja, optične metode, hitra kamera, konstitutivno modeliranje, inverzna identifikacija, metoda elastičnih večpolov; interakcija med tekočino in trdnino; letalniki z navpičnim vzletom in pristankom (VTOL), vizualno sidranje.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
12.154,06
A''
3.993,07
A'
7.653,23
A1/2
8.521,59
CI10
21.277
CImax
16.092
h10
36
A1
45,27
A3
23,54
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 24. april 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  433  19.293  18.529  42,79 
Scopus  478  22.544  21.690  45,38 
Raziskovalci (38)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  50583  dr. Matic Arh  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Mladi raziskovalec  2019 - 2021  15 
2.  53773  dr. Tibor Barši Palmić  Konstruiranje  Raziskovalec  2019 - 2024  15 
3.  02034  dr. Miha Boltežar  Konstruiranje  Vodja  2019 - 2024  1.239 
4.  19859  dr. Vitoslav Bratuš  Materiali  Raziskovalec  2019 - 2024  33 
5.  24560  dr. Miha Brojan  Konstruiranje  Raziskovalec  2019 - 2024  393 
6.  36726  dr. Matjaž Čebron  Konstruiranje  Raziskovalec  2019 - 2022  76 
7.  25798  dr. Gregor Čepon  Konstruiranje  Raziskovalec  2019 - 2024  422 
8.  32073  dr. Martin Česnik  Konstruiranje  Raziskovalec  2019 - 2024  133 
9.  14872  dr. Martin Furlan  Mehanika  Raziskovalec  2019 - 2024  49 
10.  20443  dr. Miroslav Halilovič  Mehanika  Raziskovalec  2019 - 2024  400 
11.  10424  dr. Pino Koc  Mehanika  Raziskovalec  2019 - 2024  260 
12.  52247  dr. Miha Kodrič  Konstruiranje  Raziskovalec  2023 - 2024  21 
13.  56844  Jure Korbar  Mehanika  Mladi raziskovalec  2022 - 2024  10 
14.  01698  dr. Franc Kosel  Konstruiranje  Upokojeni raziskovalec  2019 - 2024  816 
15.  15696  dr. Tadej Kosel  Tehnika  Raziskovalec  2019 - 2020  441 
16.  54775  Tilen Košir  Mehanika  Mladi raziskovalec  2020 - 2024 
17.  58080  Gašper Krivic  Konstruiranje  Raziskovalec  2023 - 2024 
18.  38149  dr. Damjan Lolić  Mehanika  Raziskovalec  2019 - 2024  11 
19.  50858  dr. Andraž Maček  Mehanika  Raziskovalec  2022 - 2024  92 
20.  10440  dr. Aleš Mihelič  Mehanika  Raziskovalec  2019 - 2024  109 
21.  08719  dr. Nikolaj Mole  Mehanika  Raziskovalec  2019 - 2024  334 
22.  53812  Štefan Obid  Mehanika  Mladi raziskovalec  2020 - 2024  26 
23.  53664  dr. Domen Ocepek  Konstruiranje  Tehnični sodelavec  2019 - 2020  48 
24.  32081  dr. Igor Petrović  Mehanika  Raziskovalec  2019 - 2024  56 
25.  53721  Teja Pirnat    Tehnični sodelavec  2022 - 2024 
26.  51896  dr. Miha Pogačar  Mehanika  Raziskovalec  2019 - 2024  26 
27.  15850  dr. Primož Rus  Mehanika  Raziskovalec  2022 - 2024  55 
28.  23010  dr. Janko Slavič  Konstruiranje  Raziskovalec  2019 - 2024  651 
29.  36405  dr. Blaž Starc  Mehanika  Raziskovalec  2019 - 2021  81 
30.  33274  dr. Bojan Starman  Mehanika  Raziskovalec  2019 - 2024  124 
31.  13088  dr. Viktor Šajn  Konstruiranje  Raziskovalec  2019 - 2020  151 
32.  04078  dr. Boris Štok  Mehanika  Upokojeni raziskovalec  2019 - 2024  546 
33.  55643  Jonas Trojer    Tehnični sodelavec  2021  47 
34.  33473  dr. Janez Urevc  Mehanika  Raziskovalec  2019 - 2024  140 
35.  16148  dr. Tomaž Videnič  Konstruiranje  Raziskovalec  2019 - 2020  99 
36.  55738  Tim Vrtač  Mehanika  Mladi raziskovalec  2021 - 2024 
37.  51176  dr. Klemen Zaletelj  Konstruiranje  Raziskovalec  2023 - 2024  20 
38.  54380  Aleš Zorman  Konstruiranje  Raziskovalec  2023 - 2024  10 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0782  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo  Ljubljana  1627031  29.223 
Povzetek
Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij Dinamično obremenjeni izdelki so izpostavljeni vibracijskemu utrujanju, ki lahko vodi v odpoved izdelka. V zadnjih letih je področje vibracijskega utrujanja pomembno napredovalo na področju večosnih, ne-stacionarnih in ne-Gaussovih obremenitev. Sinteza vibracijskega utrujanja s teorijo strukturne dinamike odpira nove raziskovalne priložnosti. Programska skupina tako vidi raziskovalne priložnosti na področju ne-stacionarnih obremenitev, vibracijskega utrujanja kompozitnih materialov in nadaljne sinteze principov vibracijskega utrujanja v teorijo strukturne dinamike. Optične metode za identifikacijo strukturne dinamike so se v zadnjih 3-5 letih bistveno razvile in programska skupina je bila del tega razvoja. V nadaljevanju načrtujemo nadaljnje raziskave, kjer bomo procesiranje slik iz hitre kamere nadgradili v smeri polne rekonstrukcije tri-dimenzionalnega hitrostnega polja in tudi polne rekonstrukcije tri-dimenzionalne oblike; vse na podlagi več zaporednih ali sočasnih posnetkov s hitro kamero. V okviru nadaljnjih raziskav načrtujemo izboljšati metodo slikanja spektralnih komponent. Na področju dinamskega sklapljanja je zadnjih letih eno od bolj aktivnih področij vključevanja rotacijskih prostostnih stopnje. Tukaj načrtujemo razvoj inteligentnih hibridnih metod dinamičnega sklapljanja, katera bo hkrati robustna in numerično učinkovita ter bo tudi vključevala eksperimentalne meritve. Laboratorij za numerično modeliranje in simulacijo v mehaniki Za napredne konstitutivne modele, ki popisujejo mehansko obnašanje materialov, je enolična določitev njihovih parametrov težavna. Osrednji cilj raziskav je razvoj tehnike določevanja parametrov z metodo inverzne identifikacije na osnovi meritev celotnega polja deformacij. Raziskave vsebujejo teoretični razvoj metode, razvoj konstitutivnih modelov, njihovo implementacijo v računalniški program na osnovi metode končnih elementov preko lastnega podprograma, ter uporabo rezultatov v simulacijah tehnoloških procesov. Zasnovati želimo novo numerično strategijo, kjer bodo podatki o celotnem polju uporabljeni učinkoviteje pri inverzni identifikaciji parametrov, kar bo omogočilo modeliranje mehanskega obnašanja raznovrstnejših materialov. Laboratorij za nelinearno mehaniko Razvili bomo novo metodo za izračun napetostno-deformacijskega stanja v ploskovnih elementih s krožnimi vključki in izvrtinami. Za reševanje bomo izkoristili nekatere podobnosti med mehaniko deformabilnih teles in elektrostatiko (točkovni elastični naboji, elastični dipoli in kvadropoli). Laboratorij za aeronavtiko Ukvarjali se z: (1) z razvojem letala z navpičnim vzletom in pristankom za hitri transport na manjše razdalje v okviru mest prihodnosti. (2) Nadaljevali bomo projekt vizualnega sidranja (Visual anchoring) za brezpilotna letala, ki bo služil kot pomožni sistem za pomoč pri navigaciji pri izgubi GPS signala.
Pomen za razvoj znanosti
Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij Strukturna dinamika se danes pospešeno razvija (med-drugim) na področju vibracijskega utrujanja in optičnih metod za eksperimentalno modalno analizo. Načrtujemo znanstveni napredek, še posebej na področju ne-stacionarnih obremenitev in vibracijskega utrujanja kompozitnih materialov. Nadalje načrtujemo znanstveni napredek na področju sinteze principov vibracijskega utrujanja v teorijo strukturne dinamike. Na področju optičnih metod za eksperimentalno modalno analizo načrtujemo znanstveni napredek v smeri polne rekonstrukcije tri-dimenzionalnega hitrostnega polja in tudi polne rekonstrukcije tri-dimenzionalne oblike; vse na podlagi več zaporednih ali sočasnih posnetkov s hitro kamero. V okviru nadaljnjih raziskav bomo izboljšali metodo slikanja spektralnih komponent. Dinamsko sklapljanja je v zadnjih letih osredotočeno tud na vključevanje rotacijskih prostostnih stopnje. V okviru programa razvijamo inteligentne hibridne metode dinamičnega sklapljanja, katere so hkrati robustne in numerično učinkovite ter temeljijo na eksperimentalnih podatkih.   Laboratorij za numerično modeliranje in simulacijo v mehaniki Raziskave spadajo na področje popisa mehanskega obnašanja materialov s pomočjo konstitutivnih modelov. Pomemben del konstitutivnega modeliranja je tudi določevanje parametrov konstitutivnih modelov. Zaradi natančnejšega določevanja parametrov nameravamo uporabiti metodo inverzne identifikacije, pri kateri bi uporabili podatke meritev celotnega polja deformacij. Ker je količina podatkov, pridobljena iz eksperimentov za merjenje celotnega polja, bistveno večja od klasičnih eksperimentov, je enolično določevanje parametrov toliko zahtevnejše. Poleg tega so napredni modeli kompleksnejši in vključujejo več parametrov, kar že po definiciji poveča dimenzijo optimizacijskega hiperprostora. Zasnovati želimo novo numerično strategijo, kjer bodo podatki o celotnem polju uporabljeni učinkoviteje pri inverzni identifikaciji parametrov konstitutivnih modelov. V znanstvenem smislu imajo raziskave potencialni vpliv na razvoj metod inverzne identifikacije parametrov iz velikega števila podatkov ter na razvoj nestandardnih preizkušancev za namen boljše identifikacije parametrov posameznih konstitutivnih modelov. V aplikativnem smislu pa razvita tehnika omogoča vključevanje novih vplivov pri popisu razvoja mehanskega stanja v deformabilnem telesu, kar pomeni pomembno možnost izboljšanja kvalitete numeričnih simulacij tehnoloških procesov v prihodnosti.   Laboratorij za nelinearno mehaniko Razvili bomo novo metodo za izračun napetostno-deformacijskega stanja v ploskovnih elementih s krožnimi vključki. V tej metodi bomo za reševanje mehanskih problemov izkoristili nekatere podobnosti med mehaniko deformabilnih teles in elektrostatiko. Številne probleme iz elektrostatike lahko namreč prevedemo na iskanje skalarnega polja – električnega potenciala, iz gradienta katerega lahko izračunamo električno polje. Na soroden način v 2D mehaniki definiramo Airy-jevo napetostno funkcijo (skalarno polje), iz njenih odvodov pa ovrednotimo napetosti v materialu. Zaradi kaotične narave turbulentnega toka problem aktivne kontrole turbulentne mejne plasti do sedaj še ni bil v celoti rešen. Kontrola razvoja turbulentne mejne plasti nam omogoča odlog separacije in posledično zmanjševanje sil upora. Pri ne-aerodinamičnih oblikah pa aktivna mikrostruktura površin teles prepreči formiranje intenzivne Karmanove vrtinčne sledi ter dodatne dinamične obremenitve konstrukcije.   Laboratorij za aeronavtiko Zagotavljanje mobilnosti ob povečevanju obremenjenosti obstoječe prometne infrastrukture z inovativnimi rešitvami predstavlja področje z veliko potrebo po razvoju in velikim razvojnim potencialom. Pridobljeno znanje bo vplivalo na nadaljnji razvoj prometa, ki se bo s tal počasi preselil v zrak. Prenos mestnega transporta v zrak bo predstavljal podoben tehnološki preskok kot je predstavljala selitev transporta pod zemljo. Vizu
Pomen za razvoj Slovenije
Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij Razvoj na področju vibracijskega utrujanja in optičnih metod sta posebni znanstveni veji širše znanstvene veje strukturne dinamike. Z razvojem, ki je aktualen v tem trenutku tako podpiramo osnovno vedo strukturne dinamike. Strukturna dinamika je ena od ključni ved, ki jo potrebuje raziskovalno-razvojni kader v slovenski industriji za razvoj tihih izdelkov, ki vzdržijo celotno dobo trajanja. Predlagane raziskovalne aktivnosti so tako pomembne ne samo iz stališča razvoja novih znanj, pač pa tudi iz stališča ohranjanja raziskovalno razvoje kapacitete in razvoja bodočih ključnih kadrov. Raziskave tudi dvigajo potencial skupine za mednarodno sodelovanje v okviru EU projektov. Laboratorij za nelinearno mehaniko Kontrola razvoja turbulentne mejne plasti nam omogoča odlog separacije in posledično zmanjševanje sil upora. Pri letalih to pomeni manjšo potrebno moč in vlečno silo. Takšna letala bodo imela manjšo porabo goriva, bodo bolj konkurenčna, imela bodo večji dolet in manjši vpliv na onesnaževanje okolja. Pri konstrukcijah, ki so pod vplivom toka fluida, pa to predstavlja manjša separacijska območja, ter sile upora. Cevovodi, v katerih prihaja do mešanja fluidov različnih temperatur, so napetostno-deformacijsko precej bolj obremenjeni kot v primeru konstantne temperature na steni cevi. Če je proces periodičen, lahko pride do utrujanja materiala, kar privede do pojava razpok v steni cevi in sčasoma do iztekanja fluida. Problem je najbolj pereč v jedrskih elektrarnah, saj lahko morebitno iztekanje radioaktivnega fluida privede do ekološke katastrofe. Z dobljenimi analitičnimi rešitvami je možno hitreje določiti napetostno-deformacijsko stanje v steni cevi in predvideti kritične dogodke.   Laboratorij za aeronavtiko Aplikacija pridobljenega znanja v Slovenskem podjetju, bi prinesla svetovno konkurenčnost, saj so VTOL vozila za omenjeno uporabo še v razvoju. S tem bi lahko generirali visoko dodano vrednost in nova delovna mesta. Za podjetja v Sloveniji, ki se ukvarjajo z izdelavo brezpilotnih letal, bi te metode lahko predstavljale prednost pred ostalo konkurenco in posledično povečano povpraševanje. K lažjemu prehodu v nizko ogljično družbo bi doprinesel tudi boljši izkoristek obnovljivih virov, katerega bi dosegli z uporabo razvitega modela.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno