Projekti / Programi
Prehrana in javno zdravje
01. januar 2019
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| 4.03.00 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B420 |
Biomedicinske vede |
Prehrana |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
| 4.01 |
Kmetijske vede in veterina |
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo |
prehrana, javno zdravje, kronične nenalezljive bolezni, prehranski vnosi, zdravstvene trditve, funkcionalna živila
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
19. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
420 |
12.201 |
10.894 |
25,94 |
| Scopus |
443 |
14.561 |
13.125 |
29,63 |
Raziskovalci (23)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
33338 |
dr. Evgen Benedik |
Reprodukcija človeka |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
656 |
| 2. |
27975 |
dr. Urška Blaznik |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
202 |
| 3. |
05373 |
dr. Ivan Eržen |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
671 |
| 4. |
15312 |
dr. Nataša Fidler Mis |
Reprodukcija človeka |
Raziskovalec |
2019 - 2023 |
422 |
| 5. |
39036 |
An Galičič |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2023 - 2024 |
94 |
| 6. |
24228 |
dr. Matej Gregorič |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
226 |
| 7. |
54839 |
Edvina Hafner |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Mladi raziskovalec |
2020 - 2024 |
12 |
| 8. |
39476 |
Maša Hribar |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Tehnični sodelavec |
2019 - 2024 |
61 |
| 9. |
51995 |
dr. Hristo Hristov |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
55 |
| 10. |
23075 |
dr. Mojca Korošec |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
451 |
| 11. |
00950 |
dr. Ivan Kreft |
Rastlinska produkcija in predelava |
Upokojeni raziskovalec |
2019 - 2024 |
908 |
| 12. |
54315 |
Sanja Krušič |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Tehnični sodelavec |
2022 - 2024 |
9 |
| 13. |
55942 |
Saša Kugler |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Mladi raziskovalec |
2021 - 2024 |
10 |
| 14. |
22463 |
dr. Anita Kušar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
108 |
| 15. |
36048 |
dr. Živa Lavriša |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
49 |
| 16. |
52451 |
Neža Lipovec |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Tehnični sodelavec |
2020 - 2024 |
58 |
| 17. |
37388 |
dr. Jana Lozar Krivec |
Reprodukcija človeka |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
94 |
| 18. |
57017 |
Tamara Mavec |
|
Tehnični sodelavec |
2023 - 2024 |
0 |
| 19. |
39242 |
dr. Nina Mikec |
Biokemija in molekularna biologija |
Mladi raziskovalec |
2019 - 2020 |
20 |
| 20. |
50408 |
dr. Urška Pivk Kupirovič |
Interdisciplinarne raziskave |
Raziskovalec |
2019 - 2020 |
25 |
| 21. |
34249 |
dr. Rok Poličnik |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2023 - 2024 |
224 |
| 22. |
24300 |
dr. Igor Pravst |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Vodja |
2019 - 2024 |
317 |
| 23. |
24278 |
dr. Katja Žmitek |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
167 |
Organizacije (5)
Povzetek
Prehrana in življenjski slog imata pomembno vlogo pri naraščajoči pogostosti kroničnih nenalezljivih bolezni v Sloveniji in po svetu. Na vedenjski slog prebivalstva vpliva več dejavnikov, vključno s socialnimi in ekonomskimi, ki se odražajo v neenakostih v zdravju. Raziskovanje povezav med prehrano/vedenjskim slogom in zdravstvenim statusom prebivalstva je ključno tako za zagotovitev znanstvenega napredka na področju javnega zdravja, kot za podporo zdravstveni politiki z učinkovitimi pristopi za izboljšanje javnega zdravja. Za zagotovitev visoke učinkovitosti raziskovalnega dela je nujno zagotoviti interdisciplinarni in interinstitucionalni pristop. Cilji raziskovalnega programa so razdeljeni v tri tematske sklope: (O1) Metodologija za raziskave v prehrani, raziskave življenjskega sloga in zbiranje epidemioloških podatkov, (O2) Preskrba s hrano: razpoložljivost in promocija zdravih živil, in (O3) Trajnostna proizvodnja funkcionalnih živil.
Kljub globalnemu naraščanju debelosti pri nekaterih skupinah prebivalstva še vedno obstojajo tveganja za pomanjkanja hranil. Zato je potrebno razviti ustrezna metodološka orodja za vrednotenje takšnih tveganj. Uvajanje modernih informacijskih orodij za določanje prehranskih vnosov bo pripomoglo k bolj učinkoviti uporabi virov v prehranskih raziskavah in klinični praksi, vendar morajo biti takšne metode prilagojene za rabo pri specifičnih ciljnih skupinah. Ključni izziv ostaja optimizacija dostopnosti do oseb s posebnimi prehranskimi navadami. Razrešitev tega problema je ključni izziv nadaljnjega znanstvenega napredka na področju prehrane in javnega zdravja.
Tudi promocija zdravega načina prehranjevanja predstavlja velik izziv. Pogost pristop za dosego tega cilja so promocijske akcije na področju javnega zdravja, namenjene povečanju ozaveščenosti prebivastva o s prehrano in zdravjem povezanih temah. Za dosego stroškovne učinkovitosti je potrebno vse ukrepe podpreti z uporabo dobrih praks in z rezultati aktualnih izsledkov znanstvenih raziskav. Ovrednotiti je potrebno učinkovitost javno-zdravstvenih intervencij in s tem zagotovit podporo s tem povezanim političnim odločitvam v prihodnosti. Označevanje in oglaševanje živil predstavljata močni orodji, ki lahko vplivata na prehranske navade prebivalstva. Predvsem označevanje hranilne vrednosti živil ter uporaba prehranskih in zdravstvenih trditev/simbolov omogočajo učinkovito promocijo bolj zdravih živil, vendar je potrebno pri tem upoštevati potrebe in vedenje potrošnikov.
Dodaten pristop, ki lahko prispeva k izboljšanj javnega zdravja je razvoj t.i. funkcionalnih živil. To so živila, ki zaradi svoje sestave poleg pokrivanja prehranskih potreb telesa dodatno ugodno vplivajo na zdravje človeka. Raziskave na področju funkcionalnih živil podpirajo tudi razvoj in inovacije ter globalno konkurenčnost nacionalne živilske industrije. Pri tem je potrebno zagotoviti, da je učinkovitost tako razvitih živil dokazana na najvišjem znanstvenem nivoju, hkrati pa takšna živila ne smejo predstavljati javno-zdravstvenih tveganj.
Pomen za razvoj znanosti
V Sloveniji se s področjem prehrane z javno-zdravstvenega vidika trenutno ukvarjajo različne raziskovalne organizacije. Raziskovalni program Prehrana in javno zdravje, zasnovan v letu 2015, je omogočil edinstveno priložnost povezovanja raziskovalcev podobnih znanstvenih področij, podpira pa tudi dolgoročno medinstitucijsko sodelovanje, znanstveno odličnost in krepitev raziskovalnih kapacitet na nacionalnem nivoju. Uporabo najboljših praks in najnovejših metodologij zagotavljamo s tesnim sodelovanjem s strokovnjaki iz tujine. Podatki in orodja, pridobljeni tekom izvajanja programa, se bodo uporabljala tudi znotraj zdravstvenega in izobraževalnega sistema, program pa ne bo prispeval zgolj k razvoju znanosti, ampak tudi k razvoju stroke.
Na vseh treh tematskih sklopih programa prihaja do pomembnih premikov. Digitalizacija omogoča izrazit napredek v prehranski metodologiji, zato bo nadaljnji znanstveni napredek na tem področju omogočal še učinkovitejšo izvedbo raziskav na veliko večjih populacijskih vzorcih, kot smo si to lahko zamišljali v preteklosti. Še več, vlade, raziskovalne organizacije in podjetja dnevno zbirajo zelo obsežne podatkovne baze s podatki, pomembnimi za zdravje prebivalstva, ki pa so premalo izkoriščeni. Znanstveniki zato združujemo moči, da bi pridobili dostop do takšnih podatkovnih baz, kar bi omogočilo njihovo združevanje in razvoj novih metod in pristopov, ki bodo znatno prispevali k javnemu zdravju. Takšne metode bodo omogočile hitro in učinkovito spremljanje povezav med življenjskim slogom in zdravstvenim stanjem prebivastva. Uporaba takšnih podatkovnih baz bo omogočila tudi ozko usmerjene ciljne raziskave. Razvoj novih pristopov za usmerjen dostop do posameznikov s specifičnimi prehranskimi in/ali življenjskimi navadami nudi velik potencial v zaznavanju in izboljšanju zdravja ogroženih populacij. Novi pristopi se razvijajo tudi na področju promocije zdravih živil in načina prehranjevanja. Izboljšane, dostopnejše metode uvajajo merljive intervencijske parametre in odpravljajo pomanjkljivosti preteklih na opazovanju temelječih pristopov. Uporaba najsodobnejših raziskovalnih metod in dostop do ustrezne infrastrukture omogočata razvoj sistematičnih, z dokazi podprtih pristopov za evaluacijo javno-zdravstvenih ukrepov ter podpirajo večjo učinkovitost prihodnjih ukrepov. Velik napredek je zaznan tudi pri razvoju funkcionalnih živil. Živila in njihove sestavine se vse boj intenzivno proučuje z namenom boljšega razumevanja njihove vloge pri varovanju zdravja ljudi.
Raziskovalni program Prehrana in javno zdravje bo vpeljal nove raziskovalne metode in prinesel rezultate, ki so pomembni za razvoj znanosti v različnih disciplinah, še posebej na področju javnega zdravja, prehrane in živilske tehnologije:
izboljšanje metodologij za učinkovito določanje prehranskega in zdravstvenega stanja posameznikov in populacijskih skupin
razvoj novih metodologij za učinkovit doseg specifičnih populacijskih skupin;
izboljšanje razumevanja povezav med socialnimi/ekonomskimi determinantami in življenjskim slogom/prehranskimi navadami populacije;
izboljšanje poznavanja determinant neenakosti v zdravju;
uvajanje z dokazi podprtih pristopov za praktično prehrano dojenčkov in otrok;
vpogled v vlogo prehrane pri zdravju in razvoju otrok;
uvajanje sistematičnih z dokazi podprtih pristopov za evalvacijo javno-zdravtvenih ukrepov;
razvoj novih metodologij za raziskave vedenja potrošnikov in izbora živil;
krepitev znanja o sestavi živil in njihovih sestavin ter dejavnikov, ki vplivajo na njihovo sestavo in vsebnost bioaktivnih snovi;
nova znanja o procesiranju/uporabi živilskih sestavin za podporo trajnostni proizvodnji živil z ugodnimi prehranskimi in senzoričnimi lastnostmi.
Diseminacija rezultatov predlaganega programa bo potekala preko publikacij v mednarodnih znanstvenih revijah in na konferencah. V sodelovanju z vlado, industrijo in ostalimi deležniki bomo podpirali tudi uporabo rezultatov programa v praksi.
Pomen za razvoj Slovenije
Z uporabo izrazito usmerjenega multidisciplinarnega in medinstitucionalnega pristopa bo imel program tudi pomembne posredne in neposredne učinke na socio-ekonomski razvoj Slovenije:
A) Pomen za oblikovalce politik: cilji programa so usklajeni z Nacionalnim programom o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 (RS, 2015), ki izpostavlja pomembnost raziskav na področju prehrane, zlasti prioritet programa Horizon 2020 (zdravje, demografske spremembe, varnost hrane) in krepitev medinstitucionalnega sodelovanja. Nacionalni program izpostavlja potrebe po izvajanju raziskav in monitoringa na državnem nivoju, zlasti zbiranje podatkov o prehranskih navadah pri različnih skupinah populacije, pri čemer je naveden poseben ukrep: »izvajanje periodičnih presečnih raziskav kvalitativnega in kvantitativnega tipa, s katerimi spremljamo stanje in trende na področju prehranskih in gibalnih navad, prehranskega vnosa in energijske porabe ter varnosti in kakovosti (pre)hrane v posameznih populacijskih skupinah v Sloveniji in v regijah«. Kot prioriteta je navedeno tudi izobraževanje. Naš program bo prispeval k boljši realizaciji teh področj. Cilji programa so v tudi skladu s Slovensko resolucijo o strateških usmeritvah slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 »Food for the future« in podpirajo številne prioritete SZO Komisije o ukinitvi debelosti pri otrocih (WHO, 2016b), SZO Evropskega akcijskega načrta za hrano in prehrano (WHO, 2014) in SZO Globalnega akcijskega načrta za preprečevanje in nadzor nenalezljivih bolezni 2013-2020 (WHO, 2013).
Rezultati programa bodo omogočali uporabo učinkovitih pristopov, temelječih na znanstvenih dokazih, kar bo pripomoglo k razvoju zdravstvenih prioritet in politik v prihodnosti. Rezultati raziskav na področju prehrane in javnega zdravja so pomembni kot dolgoročna investicija v zdravje prebivalstva in bodo omogočili varnost hrane in razvoj ključnih javno-zdravstvenih ukrepov, zmanjšali stroške v zdravstvu in povečali produktivnost Slovenije.
B) Pomen za gospodarstvo: Pomanjkanje podatkov o prehranskem statusu populacije predstavlja ključno oviro za odgovorno inovativnost v živilski industriji. Proizvajalci trenutno živila bogatijo z mikrohranili in drugimi bioaktivnimi snovmi brez informacij o dejanskih potrebah prebivalstva, kar ni vedno koristno in lahko prinaša celo javno-zdravstvena tveganja. Rezultati raziskovalnega programa bodo industrijo oskrbeli s podatki o potrebah prebivastva. Z raziskavami na področju funkcionalnih živil bodo rezultati programa dodatno podpirali družbeno odgovorno inovativnost in razvoj novih proizvodov in tehnologij ter na ta način prispevali h globalni konkurenčnosti živilske industrije.
C) Infrastruktura in zdravstvena oskrba: Rezultati programa bodo imeli neposreden vpliv na zdravstveno oskrbo prebivastva. Nove metode za oceno prehranskih vnosov in novi epidemiološki podatki bodo omogočili učinkovitejšo obravnavo in prehransko svetovanje. Razvoj nove metodologije bo povečal učinkovitost in kakovost klinične prakse. Poleg tega je cilj programa tudi preprečevanje razvoja kroničnih nenalezljivih bolezni za dosego optimalnega zdravja od rojstva naprej, ter zmanjšati stroške zdravstvene oskrbe.
D) Ozaveščanje javnosti, izobraževanje in človeški viri: Program bo izboljšal ozaveščenost javnosti o pomenu zdrave prehrane in podpiral visoke standarde izobraževanja pri izvajanju visokošolskega izobraževanja. Člani programa so aktivno vključeni v prenos znanja v študijske programe in učne načrte ter pri mentorstvu dodiplomskih in podiplomskih študentov ter mladih raziskovalcev. Dodatni prispevek programa je tudi izobraževalni; usposabljanje novih strokovnjakov na področju prehrane / zdravja / medicine – za državo ključnih področij. Z vključevanjem novih znanj v učne materiale bomo prispevali k višji kakovosti izobraževanja strokovnjakov in raziskovalcev. Poleg tega bo program podpiral vključevanje mladih raziskovalcev v raziskovalne projekte.
E) Podpora mednarodnemu sodelova
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
