Projekti / Programi
Prehrana in javno zdravje
01. januar 2015
- 31. december 2018
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| 4.03.00 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B420 |
Biomedicinske vede |
Prehrana |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
prehrana, javno zdravje, kronične nenalezljive bolezni, prehranski vnosi, zdravstvene trditve, funkcionalna živila
Raziskovalci (18)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
33338 |
dr. Evgen Benedik |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2015 - 2018 |
0 |
| 2. |
27975 |
dr. Urška Blaznik |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2015 - 2018 |
0 |
| 3. |
05373 |
dr. Ivan Eržen |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2015 - 2018 |
0 |
| 4. |
15312 |
dr. Nataša Fidler Mis |
Reprodukcija človeka |
Raziskovalec |
2015 - 2018 |
0 |
| 5. |
24228 |
dr. Matej Gregorič |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2017 - 2018 |
0 |
| 6. |
18642 |
dr. Cirila Hlastan Ribič |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2015 - 2018 |
0 |
| 7. |
39476 |
Maša Hribar |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Tehnični sodelavec |
2017 - 2018 |
0 |
| 8. |
23075 |
dr. Mojca Korošec |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2017 - 2018 |
0 |
| 9. |
00950 |
dr. Ivan Kreft |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2015 - 2018 |
0 |
| 10. |
22463 |
dr. Anita Kušar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2015 - 2018 |
0 |
| 11. |
36048 |
dr. Živa Lavriša |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Mladi raziskovalec |
2015 - 2016 |
0 |
| 12. |
37388 |
dr. Jana Lozar Krivec |
Reprodukcija človeka |
Tehnični sodelavec |
2016 - 2018 |
0 |
| 13. |
39242 |
dr. Nina Mikec |
Biokemija in molekularna biologija |
Mladi raziskovalec |
2016 - 2018 |
0 |
| 14. |
36493 |
dr. Krista Miklavec |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Mladi raziskovalec |
2015 - 2016 |
0 |
| 15. |
06832 |
dr. Jurij Pohar |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2015 - 2017 |
0 |
| 16. |
24300 |
dr. Igor Pravst |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Vodja |
2015 - 2018 |
0 |
| 17. |
39008 |
Manca Velkavrh |
Medicina |
Tehnični sodelavec |
2016 - 2018 |
0 |
| 18. |
24278 |
dr. Katja Žmitek |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2015 - 2018 |
0 |
Organizacije (5)
Povzetek
Prehrana in življenjski slog imata pomembno vlogo pri naraščanju pogostosti kroničnih nenalezljivih bolezni. Na vedenjski slog populacije vplivajo različni dejavniki, vključno s socialnimi in ekonomskimi, ki se odražajo v neenakostih v zdravju. Raziskovanje povezav med prehrano/vedenjskim slogom in zdravstvenim statusom populacije je zato pommebno tako za podporo zdravstvene politike za zagotovitev učinkovitih pristopov za izboljšanje javnega zdravja, kot za zagotovitev znanstvenega napredka na področjih javnega zdravja in prehrane. Cilji programske skupine so razdeljeni v štiri tematske sklope: (a) razvoj metodologije prehranskih raziskav, (b) raziskovanje vedenjskega sloga in zdravstvenega statusa populacije, (c) vrednotenje pristopov za učinkovito promocijo zdravih živil in zdrave prehrane in (d) razvoj funkcionalnih živil.
Kljub globalnemu naraščanju debelosti pri nekaterih populacijskih skupinah še vedno obstaja visoko tveganje za pomanjkanje hranil, predvsem mikrohranil. Zato je potrebno razviti ustrezno metodologijo, ki bo zagotovila ažurno in dostopno vrednotenje tovrstnih tveganj, tudi na manj dostopnih populacijskih skupinah. Uvajanje modernih informacijskih orodij za določanje prehranskih vnosov bo pripomoglo k bolj učinkoviti uporabi virov v prehranskih raziskavah in klinični praksi. Razviti je potrebno tudi nove učinkovitejše pristope, ki bodo omogočili natančnejše usmerjanje raziskav k ogroženim ciljnim skupinam. Ključni izziv ostaja optimizacija dostopnosti do oseb s posebnimi prehranskimi navadami in/ali vedenjskim slogom, kar bo bistveno pripomoglo tudi k znanstvenemu napredku na področju prehrane in javnega zdravja.
Velik družbeni in znanstveni izziv še vedno predstavlja tudi učinkovita promocija zdrave prehrane in življenjskega sloga. Pogost pristop za dosego tega cilja so akcije za ozaveščanje populacije. Za dosego stroškovne učinkovitosti je potrebno takšne ukrepe podpreti z uporabo dobrih praks in z aktualnimi znanstvenimi izsledki. Potrebno je zagotoviti tudi redno vrednotenje učinkovitosti takšnih ukrepov.
Tudi označevanje in oglaševanje živil sta močni orodji, ki lahko vplivata na prehranske navade potrošnikov. Predvsem označevanje hranilne vrednosti živil in uporaba prehranskih in zdravstvenih trditev/simbolov omogočajo učinkovito promocijo zdravju bolj koristnih živil, vendar je potrebno pri tem upoštevati potrebe in vedenje potrošnikov. Skladno s tem je potrebno okrepiti raziskave vedenja potrošnikov, predvsem z uvajanjem metod na osnovi objektivnih in merljivih parametrov.
V zadnjem desetletju se v svetu vse bolj uveljavljajo t.i. funkcionalna živila, ki zaradi svoje sestave poleg pokrivanja prehranskih potreb lahko zagotavljajo tudi dodatne koristi za telo. Razvoj in raziskovanje takšnih živil sta pomembna ne le z vidika javnega zdravja, temveč tudi podpirata inovativnost v gospodarstvu in globalno konkurenčnost slovenske industrije.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagan raziskovalni program bo vpeljal nove raziskovalne metode in prinesel rezultate, ki so pomembni za razvoj znanosti v različnih disciplinah, še posebej na področju javnega zdravja, prehrane in živilske tehnologije:
Izboljšanje metodologij za učinkovito določanje prehranskega in zdravstvenega stanja posameznikov in populacijskih skupin
Razvoj novih metodologij za učinkovit doseg specifičnih populacijskih skupin
Razvoj novih metodologij za oceno tveganj povezanih s prehrano in življenjskim slogom pri populacijskih skupinah s specifičnim življenjskim slogom
Izboljšanje razumevanja povezav med socialnimi/ekonomskimi determinantami in življenjskim slogom/prehranskimi navadami populacije
Izboljšanje poznavanja determinant neenakosti v zdravju
Uvajanje dokazanih praktičnih pristopov pri prehrani otrok in mladostnikov
Krepitev znanja o sestavi živil in njihovih komponent ter vloge dejavnikov, ki vplivajo na njihovo sestavo in vsebnost bioaktivnih snovi
Nova znanja o procesiranju/uporabi živilskih sestavin za podporo razvoju živil z ugodnimi prehranskimi in senzoričnimi lastnostmi
Diseminacija rezultatov predlaganega programa bo potekala preko publikacij v mednarodnih znanstvenih revijah in na konferencah.
Pomen za razvoj Slovenije
V Sloveniji se s področjem prehrane z javno-zdravstvenega vidika trenutno ukvarjajo različne raziskovalne organizacije. Medtem ko se na ta način krepi multidisciplinaronost raziskovalnega dela znotraj teh organizacija, predlagan raziskovalni program ponuja priložnost za učinkovito povezovanje raziskovalcev, ki delujejo na podobnih znanstvenih področjih ter podpira dolgoročno medorganizacijsko sodelovanje, znanstveno odličnost in povečuje skupne nacionalne znanstvene kapacitete. Predlagani raziskovalni program podpira obstoječe nacionalne zdravstvene in razvojne prioritete. Z uporabo izrazito usmerjenega multidisciplinarnega in medinstitucionalnega pristopa, bo imel program pomembne posredne in neposredne učinke na socio-ekonomski razvoj Slovenije:
Neposredni pomen za Slovenijo in vlado: predlagan program podpira nacionalne prioritete, ki so vključene v državne akcijske načrte (npr. Nacionalna prehranska politika-v pripravi, Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni, Državni program za obvladovanje raka,…). Rezultati predlaganega programa bodo omogočali uporabo učinkovitih pristopov, temelječih na znanstvenih dokazih, kar bo pripomoglo k razvoju zdravstvenih prioritet in politik v prihodnosti. Rezultati raziskav na področju prehrane in javnega zdravja so pomembni kot dolgoročna investicija v zdravje populacije in bodo omogočili razvoj ključnih javnozdravstvenih ukrepov, zmanjšali stroške za zdravstvene storitve in povečali produktivnost Slovenije.
Neposredni pomen za javne storitve: Rezultati predlaganega programa bodo imeli tudi neposredni vpliv na prakso na področju zdravstva. Nove metode za določanje prehranskih vnosov bodo omogočile zanesljivejšo in učinkovitejšo prehransko obravnavo. Razvoj novih metodologij prehranskih raziskav bo povečal učinkovitost in kakovost klinične obravnave.
Neposredni pomen za gospodarstvo: Pomanjkanje podatkov o prehranskem statusu populacije predstavlja ključno oviro za odgovorno inovativnosti v živilski industriji. Proizvajalci živil trenutno živila bogatijo z mikrohranili in drugimi bioaktivnimi snovmi brez informacij o dejanskih potrebah populacije, kar ni vedno koristno in lahko prinaša celo javno-zdravstvena tveganja. Rezultati tega programa bodo industrijo oskrbeli s podatki o potrebah populacije. Z raziskavami na področju funkcionalnih živil bodo rezultati programa dodatno podpirali socialno odgovorno inovativnost in razvoj živilske industrije ter na ta način prispevali k globalni konkurenčnosti.
Za doseganje teh učinkov bodo izvedeni naslednji ukrepi:
Rezultati programa bodo implementirani med strokovno javnost z izobraževanji. Program bo podprt z vključevanjem študentov in mladih raziskovalcev.
Ključni rezultati programa bodo posredovani nacionalni tiskovni agenciji in medijem v obliki rednih medijskih objav. To bo okrepilo javno zavedanje o pomembnosti zdrave prehrane in življenjskega sloga.
Ključni rezultati bodo predstavljeni industriji s predstavitvami na strokovnih konferencah in seminarjih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
2016,
2017,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
2016,
2017,
zaključno poročilo
