Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Celične in tkivne mreže

Obdobja
01. januar 2019 - 31. december 2024
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.07.00  Medicina  Metabolne in hormonske motnje   
1.02.00  Naravoslovje  Fizika   

Koda Veda Področje
B000  Biomedicinske vede   

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
1.03  Naravoslovne vede  Fizika 
Ključne besede
sladkorna bolezen, citosolni kalcij, membranski potencial, sincicij, konfokalna mikroskopija, teorija kompleksnih mrež, model spinskega stekla, model preklapljajoče faze, teorija naključnih matrik, analiza časovnih vrst, fizika kompleksnih mrež, velike količine podatkov, napredna analitika
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
4.165,99
A''
634,04
A'
2.219,95
A1/2
3.077,71
CI10
5.452
CImax
623
h10
34
A1
15,05
A3
1,69
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 06. junij 2023; A3 za obdobje 2017-2021
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  260  6.876  5.889  22,65 
Scopus  250  7.359  6.351  25,4 
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  33148  dr. Maša Čater  Biotehnika  Tehnični sodelavec  2021 - 2023  97 
2.  23415  dr. Jurij Dolenšek  Medicina  Raziskovalec  2019 - 2023  210 
3.  28405  dr. Marko Gosak  Naravoslovje  Raziskovalec  2019 - 2023  273 
4.  32334  dr. Jasmina Kerčmar  Medicina  Raziskovalec  2019 - 2023  40 
5.  15413  dr. Dean Korošak  Naravoslovje  Raziskovalec  2019 - 2023  223 
6.  24423  dr. Lidija Križančić Bombek  Medicina  Raziskovalec  2019 - 2023  141 
7.  23660  Rudi Mlakar  Tehnika  Tehnični sodelavec  2019 - 2023 
8.  50674  Eva Paradiž Leitgeb  Medicina  Mladi raziskovalec  2019 - 2023  31 
9.  20340  dr. Simon Sedej  Medicina  Raziskovalec  2019 - 2023  42 
10.  29565  dr. Maša Skelin Klemen  Medicina  Raziskovalec  2019 - 2023  136 
11.  12266  dr. Marjan Slak Rupnik  Medicina  Vodja  2019 - 2022  344 
12.  54834  Nastja Sluga  Medicina  Mladi raziskovalec  2020 - 2023 
13.  32132  dr. Andraž Stožer  Medicina  Vodja  2019 - 2023  385 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  2334  Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta  Maribor  5089638048  16.465 
Povzetek
Kolektivna aktivnost predstavlja osnovo ritmičnosti in aktivnosti nasploh v kompleksnih mrežah celic in tkiv. Nedavni tehnološki napredki v izdelavi bioloških označevalcev, izboljšave optičnih komponent, hitrosti zajemanja mikroskopskih podatkov ter pojav novih, občutljivejših detekcijskih sistemov so nam omogočili zajem eksperimentalnih podatkov, ki jih sedaj lahko izvorno vrednotimo z različnimi orodji napredne računske analize (teorija kompleksnih mrež, model spinskega stekla, model preklapljajoče faze, teorija naključnih matrik, ipd.) in tako bolje razumemo organizacijske in funkcionalne principe delovanja živih organov na različnih skalah. Že objavljene rezultate, o komuniciranju preko kratkodosežnih ali dolgodosežnih povezav med celicami bomo nadgradili z različnimi oblikami zunajcelične signalizacije z upoštevanjem mikrofluidičnih zakonitosti in Big Data analitičnih rešitev. Tovrstna analiza bo omogočila tekoče zapisovanje kinetike znotrajceličnega kalcija v različnih fizioloških in farmakoloških režimih, kakor tudi v patofizioloških razmerah. Kombinacija znotrajcelične dinamike in mikrofluidne analize bo pripomogla k rekonstrukciji funkcionalnih trirazsežnih modelov tkiv in k razumevanju fiziologije in patofiziologije v kontekstu prostorske organizacije in mrež signalnih poti. Dostopnost človeškega tkiva bo omogočila neposredno evalvacijo rezultatov pridobljenih na živalskih modelih, kar je pomembno iz vidika evolucijske biologije kot tudi potencialnih kliničnih aplikacij. Rezultati naših poskusov in analiz celičnih kolektivov, izdelanih v okviru predlaganega raziskovalnega programa bodo uporabljeni za strategije preprečevanja, diagnostike in zdravljenja pomembnih bolezenskih stanj. Začetni poudarki bodo na preučevanju pakreatičnih otočkov kot endokrinih organov, ki dostavljajo kritično pomembne hormone, npr. inzulin, drugim celičnim sistemom v telesu. Motnje v signalizaciji inzulina v telesu pripeljejo do sladkorne bolezni, ki predstavlja resno grožnjo javnemu zdravstvu.
Pomen za razvoj znanosti
Tkivne rezine so bile zaradi svoje kompleksnosti doslej le redko uporabljene za preučevanje tkivne funkcije. Pred nedavnim je naša skupina razvila novo tehniko za preučevanje endokrine funkcije trebušne slinavke, organa, ki je pomemben pri uravnavanju nutrientov v krvi in katerega nepravilno delovanje je kritično pri mnogih boleznih, npr. sladkorni bolezni. Naš pristop je prvi, ki omogoča, da izmerimo električno aktivnosti, znotrajcelično odklanjanje koncentracije prostega kalcija in izločanje insulina pri beta-celicah v intaktnem tkivu na ravni posamezne celice in kjer lahko ionske kanale in metabolno aktivnost preučujemo hkrati s sekretorno kompetenco. Pričakujemo, da bo uporaba živali divjega tipa, metabolno kompromitiranih glodalskih modelov, modelov s tarčni izbitimi geni in človeških vzorcev dala ključne podatke o defektih, ki povzročijo endokrino bolezen, kot npr. sladkorno bolezen in nam pomagala razviti nove metode preventive, zdravljenja in diagnostike. Na obstoječem vrhunskem multifotonskem mikroskopu smo inovativno razvili nove pristope za uporabo fluorescenčnih označevalcev dinamičnih sprememb v celični koncentraciji kalcija in membranski napetosti. Z interdisciplinranim pristopom pa bomo izvirne poskusne podatke nadgradili z naprednimi računskimi pristopi (teorija kompleksnih mrež, model spinskega stekla, model preklapljajoče faze, teorija naključnih matrik, analize velike količine podatkov).
Pomen za razvoj Slovenije
Endokrine motnje, kot npr. sladkorna bolezen so v razvitem svetu zelo razširjene in tukaj Republika Slovenija ni izjema. Približno 8% Evropejcev in več kot 415 milijonov ljudi po celem svetu boleha za sladkorno boleznijo. Zaradi povečane obolevnosti v razvitem, kot tudi razvijajočem se svetu, ta bolezen predstavlja vedno večji problem za javno zdravstvo. Vzrok sladkorne bolezni je še nezadostno poznan. Prevladujoče je mnenje, da gre za omnigeno bolezen, na katero vplivajo številni, tudi okoljski dejavniki. Običajno nastopi v srednjih letih, obolevnost je pogostejša ob sočasni debelosti. Glede na epidemične razsežnosti bolezni in trenutni način diagnostike in zdravljenja predstavlja vedno bolj resno grožnjo za javni zdravstveni sistem. Alternativna in stroškovno učinkovejša diagnostika in terapija endokrinih motenj, vključno s sladkorno boleznijo, bo značilno doprinesla k razbremenitvi javnega zdravstvenega sistema.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno