Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Celične in tkivne mreže

Obdobja
01. januar 2019 - 31. december 2027
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.07.00  Medicina  Metabolne in hormonske motnje   
1.02.00  Naravoslovje  Fizika   

Koda Veda Področje
B000  Biomedicinske vede   

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
1.03  Naravoslovne vede  Fizika 
Ključne besede
sladkorna bolezen, citosolni kalcij, membranski potencial, sincicij, konfokalna mikroskopija, teorija kompleksnih mrež, model spinskega stekla, model preklapljajoče faze, teorija naključnih matrik, analiza časovnih vrst, fizika kompleksnih mrež, velike količine podatkov, napredna analitika
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
4.742,27
A''
600,31
A'
2.620,13
A1/2
3.462,35
CI10
6.675
CImax
756
h10
37
A1
17,11
A3
0,44
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 17. julij 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  277  7.901  6.811  24,59 
Scopus  269  8.635  7.477  27,8 
Raziskovalci (16)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  33148  dr. Maša Čater  Biotehnologija  Tehnični sodelavec  2021 - 2022  110 
2.  23415  dr. Jurij Dolenšek  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2019 - 2024  236 
3.  28405  dr. Marko Gosak  Fizika  Raziskovalec  2019 - 2024  292 
4.  32334  dr. Jasmina Kerčmar  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2019 - 2024  46 
5.  15413  dr. Dean Korošak  Fizika  Raziskovalec  2019 - 2024  232 
6.  58052  Polona Kovačič  Metabolne in hormonske motnje  Mladi raziskovalec  2023 - 2024 
7.  24423  dr. Lidija Križančić Bombek  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2019 - 2024  158 
8.  39525  Zvezdana Lukaček    Tehnični sodelavec  2023 - 2024 
9.  23660  Rudi Mlakar  Proizvodne tehnologije in sistemi  Tehnični sodelavec  2019 - 2024 
10.  54834  Nastja Murko  Metabolne in hormonske motnje  Mladi raziskovalec  2020 - 2024  10 
11.  50674  dr. Eva Paradiž Leitgeb  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2019 - 2024  40 
12.  39524  dr. Viljem Pohorec  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2023  69 
13.  20340  dr. Simon Sedej  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2019 - 2024  50 
14.  29565  dr. Maša Skelin Klemen  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2019 - 2024  152 
15.  12266  dr. Marjan Slak Rupnik  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2019 - 2024  350 
16.  32132  dr. Andraž Stožer  Metabolne in hormonske motnje  Vodja  2019 - 2024  432 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  2334  Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta  Maribor  5089638048  15.950 
Povzetek
Kolektivna aktivnost predstavlja osnovo ritmičnosti in aktivnosti nasploh v kompleksnih mrežah celic in tkiv. Nedavni tehnološki napredki v izdelavi bioloških označevalcev, izboljšave optičnih komponent, hitrosti zajemanja mikroskopskih podatkov ter pojav novih, občutljivejših detekcijskih sistemov so nam omogočili zajem eksperimentalnih podatkov, ki jih sedaj lahko izvorno vrednotimo z različnimi orodji napredne računske analize (teorija kompleksnih mrež, model spinskega stekla, model preklapljajoče faze, teorija naključnih matrik, ipd.) in tako bolje razumemo organizacijske in funkcionalne principe delovanja živih organov na različnih skalah. Že objavljene rezultate, o komuniciranju preko kratkodosežnih ali dolgodosežnih povezav med celicami bomo nadgradili z različnimi oblikami zunajcelične signalizacije z upoštevanjem mikrofluidičnih zakonitosti in Big Data analitičnih rešitev. Tovrstna analiza bo omogočila tekoče zapisovanje kinetike znotrajceličnega kalcija v različnih fizioloških in farmakoloških režimih, kakor tudi v patofizioloških razmerah. Kombinacija znotrajcelične dinamike in mikrofluidne analize bo pripomogla k rekonstrukciji funkcionalnih trirazsežnih modelov tkiv in k razumevanju fiziologije in patofiziologije v kontekstu prostorske organizacije in mrež signalnih poti. Dostopnost človeškega tkiva bo omogočila neposredno evalvacijo rezultatov pridobljenih na živalskih modelih, kar je pomembno iz vidika evolucijske biologije kot tudi potencialnih kliničnih aplikacij. Rezultati naših poskusov in analiz celičnih kolektivov, izdelanih v okviru predlaganega raziskovalnega programa bodo uporabljeni za strategije preprečevanja, diagnostike in zdravljenja pomembnih bolezenskih stanj. Začetni poudarki bodo na preučevanju pakreatičnih otočkov kot endokrinih organov, ki dostavljajo kritično pomembne hormone, npr. inzulin, drugim celičnim sistemom v telesu. Motnje v signalizaciji inzulina v telesu pripeljejo do sladkorne bolezni, ki predstavlja resno grožnjo javnemu zdravstvu.
Pomen za razvoj znanosti
Tkivne rezine so bile zaradi svoje kompleksnosti doslej le redko uporabljene za preučevanje tkivne funkcije. Pred nedavnim je naša skupina razvila novo tehniko za preučevanje endokrine funkcije trebušne slinavke, organa, ki je pomemben pri uravnavanju nutrientov v krvi in katerega nepravilno delovanje je kritično pri mnogih boleznih, npr. sladkorni bolezni. Naš pristop je prvi, ki omogoča, da izmerimo električno aktivnosti, znotrajcelično odklanjanje koncentracije prostega kalcija in izločanje insulina pri beta-celicah v intaktnem tkivu na ravni posamezne celice in kjer lahko ionske kanale in metabolno aktivnost preučujemo hkrati s sekretorno kompetenco. Pričakujemo, da bo uporaba živali divjega tipa, metabolno kompromitiranih glodalskih modelov, modelov s tarčni izbitimi geni in človeških vzorcev dala ključne podatke o defektih, ki povzročijo endokrino bolezen, kot npr. sladkorno bolezen in nam pomagala razviti nove metode preventive, zdravljenja in diagnostike. Na obstoječem vrhunskem multifotonskem mikroskopu smo inovativno razvili nove pristope za uporabo fluorescenčnih označevalcev dinamičnih sprememb v celični koncentraciji kalcija in membranski napetosti. Z interdisciplinranim pristopom pa bomo izvirne poskusne podatke nadgradili z naprednimi računskimi pristopi (teorija kompleksnih mrež, model spinskega stekla, model preklapljajoče faze, teorija naključnih matrik, analize velike količine podatkov).
Pomen za razvoj Slovenije
Endokrine motnje, kot npr. sladkorna bolezen so v razvitem svetu zelo razširjene in tukaj Republika Slovenija ni izjema. Približno 8% Evropejcev in več kot 415 milijonov ljudi po celem svetu boleha za sladkorno boleznijo. Zaradi povečane obolevnosti v razvitem, kot tudi razvijajočem se svetu, ta bolezen predstavlja vedno večji problem za javno zdravstvo. Vzrok sladkorne bolezni je še nezadostno poznan. Prevladujoče je mnenje, da gre za omnigeno bolezen, na katero vplivajo številni, tudi okoljski dejavniki. Običajno nastopi v srednjih letih, obolevnost je pogostejša ob sočasni debelosti. Glede na epidemične razsežnosti bolezni in trenutni način diagnostike in zdravljenja predstavlja vedno bolj resno grožnjo za javni zdravstveni sistem. Alternativna in stroškovno učinkovejša diagnostika in terapija endokrinih motenj, vključno s sladkorno boleznijo, bo značilno doprinesla k razbremenitvi javnega zdravstvenega sistema.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno