Projekti / Programi
Varnost v lokalnih skupnostih - primerjava ruralnih in urbanih okolij
01. januar 2019
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.07.00 |
Družboslovje |
Kriminologija in socialno delo |
|
| 5.04.00 |
Družboslovje |
Upravne in organizacijske vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S160 |
Družboslovje |
Kriminologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
| 5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
varnost, ruralne in urbane lokalne skupnosti, Slovenija, strah pred kriminaliteto, viktimiziranost, družbeno nadzorstvo, pluralna policijska dejavnost, marginalizirane družbene skupine, kibernetska varnost
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
23. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
235 |
1.566 |
1.341 |
5,71 |
| Scopus |
230 |
1.816 |
1.549 |
6,73 |
Raziskovalci (20)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
16312 |
dr. Igor Bernik |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
657 |
| 2. |
26054 |
dr. Aleš Bučar Ručman |
Sociologija |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
369 |
| 3. |
14283 |
dr. Bojan Dobovšek |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
1.140 |
| 4. |
38301 |
dr. Miha Dvojmoč |
Pravo |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
723 |
| 5. |
30934 |
dr. Katja Eman |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
617 |
| 6. |
51288 |
dr. Vanja Ida Erčulj |
Matematika |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
148 |
| 7. |
52444 |
Barbara Erjavec |
|
Tehnični sodelavec |
2019 - 2024 |
11 |
| 8. |
20512 |
dr. Benjamin Flander |
Pravo |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
327 |
| 9. |
37531 |
dr. Rok Hacin |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
219 |
| 10. |
54850 |
Iza Kokoravec |
Kriminologija in socialno delo |
Mladi raziskovalec |
2020 - 2024 |
46 |
| 11. |
17048 |
dr. Branko Lobnikar |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
1.225 |
| 12. |
14289 |
dr. Gorazd Meško |
Kriminologija in socialno delo |
Vodja |
2019 - 2024 |
1.840 |
| 13. |
33280 |
dr. Maja Modic |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
257 |
| 14. |
39239 |
Urška Pirnat |
Kriminologija in socialno delo |
Mladi raziskovalec |
2019 - 2021 |
45 |
| 15. |
20665 |
Aleksander Podlogar |
|
Tehnični sodelavec |
2019 - 2024 |
0 |
| 16. |
38302 |
dr. Kaja Prislan Mihelič |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
271 |
| 17. |
17049 |
dr. Andrej Sotlar |
Politične vede |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
596 |
| 18. |
14566 |
dr. Bojan Tičar |
Pravo |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
298 |
| 19. |
26240 |
Bernardka Tominc |
Politične vede |
Tehnični sodelavec |
2019 - 2024 |
162 |
| 20. |
58050 |
Natalija Žarn |
Kriminologija in socialno delo |
Mladi raziskovalec |
2023 - 2024 |
7 |
Organizacije (1)
Povzetek
V nadaljevanju dela programske skupine na področju varnosti v lokalnih skupnostih načrtujemo usmerjanje raziskovalnega dela na ruralne in urbane lokalne skupnosti v Sloveniji.
Približno 50 % svetovnega prebivalstva živi v ruralnih okoljih, kljub temu pa se le peščica kriminoloških študij osredotoča na kriminaliteto v ruralnih okoljih. Čeprav uradni podatki kažejo na večjo stopnjo kriminalitete v urbanih okoljih, to ne daje realne predstave o dejanskem stanju in potrebah ruralnega okolja. Študije namreč kažejo, da se strah pred kriminaliteto povečuje, določene oblike kriminalitete pa so v teh okoljih celo pogostejše. Medtem ko večja mesta v zadnjih desetletjih zaznavajo upad nasilnih kaznivih dejanj, ta trend ne velja za ruralna okolja, kjer je število hujših nasilnih kaznivih dejanj stabilno in ne upada. Tudi ugotovitve preliminarnih in pilotskih študij v slovenskem okolju potrjujejo obstoj razlik v značilnostih kriminalitete, strahu pred kriminaliteto zaznavah ogroženosti ipd. med ruralnimi in urbanimi okolji. Ugotovitve kažejo, da primernost kriminoloških teorij za preučevanje kriminalitete v urbanih okoljih upada z nižanjem stopnje urbaniziranosti okolja. Posledično se je razvila nova veje kriminologije – ruralna kriminologija, ki se osredotoča na preučevanje kriminalitete v ruralnih okoljih in preverjanje primernosti klasičnih kriminoloških teorij v teh okoljih. V prvem koraku bomo tako opravili poglobljen pregled literature s področij ruralne in urbane kriminologije, kriminalitete, viktimizacije in analiz strahu pred kriminaliteto, sodobnih varnostnih izzivov in praks na področju družbenega nadzorstva, modelov sodelovanja varnostnih organizacij in njihovih metodah dela v ruralnem in urbanem okolju ter varne rabe svetovnega spleta. Analizirali bomo kriminaliteto, kršitve javnega reda in miru ter strah pred kriminaliteto, s poudarkom na primerjavi med ruralnimi in urbanimi okolji. Preučili bomo probleme in varnostne izzive, ki so povezani z marginalnimi in marginaliziranimi družbenimi skupinami (begunci, priseljenci, Romi idr.) ter med marginaliziranimi in specifičnimi družbenimi skupinami ugotavljali percepcijo o naravi in kakovosti policijske dejavnosti. Preučili bomo procese zagotavljanja varnosti, učinkovitost družbenega nadzorstva in policijske dejavnosti, z usmerjanjem pozornosti predvsem na ruralne lokalne skupnosti. V kontekstu varne rabe svetovnega spleta bomo analizirali povezavo in razmerje med rabo različnih tehnologij, ogroženostjo in dejansko viktimizacijo.
Raziskovalno delo bo vključevalo pregled literature, kvantitativne metode anketiranja in kvalitativne metode polstrukturiranih intervjujev, usmerjenih skupinskih intervjujev in študije primerov. Na osnovi rezultatov bomo predlagali rešitve za bolj učinkovito zagotavljanje varnosti, predvsem v ruralnih lokalnih skupnostih v Sloveniji.
Pomen za razvoj znanosti
V nadaljevanju dela programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih načrtujemo usmerjanje raziskovalnega dela na ruralne in urbane lokalne skupnosti v Sloveniji.
Predvideni rezultati bodo predstavljali pomembna izhodišča za spremembe pri pripravi varnostnih politik. Velik pomen za znanost program predstavlja s tem, ko usmerja pozornost raziskovalcev na spregledana področja in omogoča preverjanje znanstvenih spoznanj iz urbanih okolij v ruralnih okoljih in med prebivalstvom teh okolij. Znotraj sicer majhnega območja Slovenije, a velike razdrobljenosti lokalne samouprave, ob različni stopnji urbaniziranosti posameznih območij, je pomembno identificiranje razlik, ki bi se morale odražati v načinih zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih.
Pomen za razvoj Slovenije
Na podlagi raziskovalnih rezultatov iz študije o varnosti v lokalnih skupnostih bomo ugotovili možnosti za uspešno sodelovanje med institucijami na lokalni, državni in tudi mednarodni ravni. Kriminaliteta in kršitve javnega reda in miru so vir groženj posamezniku in skupnosti in višajo stroške delovanja institucij formalnega družbenega nadzorstva, zato bodo analize osnova za razprave o družbeno-ekonomskem razvoju Slovenije. Predlagani modeli prevencije bodo vključevali socialno preventivne ukrepe, situacijsko prevencijo in druge oblike formalnega družbenega nadzorstva (pluralna policijska dejavnost), ki bodo zajeli tako stvarno/realno kot tudi virtualno okolje, s poudarkom na ruralnih območjih. S predlaganimi rešitvami in ustreznim delovanjem pričakujemo pomembne družbeno-ekonomske vplive na delovanje slovenskih organizacij. To bi pomenilo tudi ohranjanje njihovega položaja in posledično pridobivanje potrebne konkurenčne prednosti za uspešno in dolgoročno delovanje v globalnem prostoru. Izsledki raziskovanja bodo prispevali k temu, da bo slovenska družba postala manj nadzorstveno (policija) in kaznovalno (kazensko pravosodje) naravnana in bolj naklonjena iskanju rešitev v okviru socialne in restorativne pravičnosti ter zmanjševanja tveganj.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
