Projekti / Programi
Varnost v lokalnih skupnostih
01. januar 2015
- 31. december 2018
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.07.00 |
Družboslovje |
Kriminologija in socialno delo |
|
| 5.04.00 |
Družboslovje |
Upravne in organizacijske vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S160 |
Družboslovje |
Kriminologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
varnost, kriminaliteta, javni red, preprečevanje kriminalitete, zagotavljanje varnosti, lokalna skupnost
Raziskovalci (14)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
22805 |
mag. Branko Ažman |
Jezikoslovje |
Tehnični sodelavec |
2015 |
58 |
| 2. |
16312 |
dr. Igor Bernik |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2015 - 2018 |
657 |
| 3. |
26054 |
dr. Aleš Bučar Ručman |
Sociologija |
Raziskovalec |
2015 - 2018 |
368 |
| 4. |
30934 |
dr. Katja Eman |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2015 - 2018 |
617 |
| 5. |
20512 |
dr. Benjamin Flander |
Pravo |
Raziskovalec |
2015 - 2018 |
326 |
| 6. |
37531 |
dr. Rok Hacin |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2015 - 2018 |
219 |
| 7. |
17048 |
dr. Branko Lobnikar |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2015 - 2018 |
1.225 |
| 8. |
14289 |
dr. Gorazd Meško |
Kriminologija in socialno delo |
Vodja |
2015 - 2018 |
1.840 |
| 9. |
33280 |
dr. Maja Modic |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2015 - 2018 |
257 |
| 10. |
39239 |
Urška Pirnat |
Kriminologija in socialno delo |
Mladi raziskovalec |
2016 - 2018 |
45 |
| 11. |
38302 |
dr. Kaja Prislan Mihelič |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2016 - 2018 |
271 |
| 12. |
17049 |
dr. Andrej Sotlar |
Politične vede |
Raziskovalec |
2015 - 2018 |
596 |
| 13. |
14566 |
dr. Bojan Tičar |
Pravo |
Raziskovalec |
2015 - 2018 |
298 |
| 14. |
26240 |
Bernardka Tominc |
Politične vede |
Tehnični sodelavec |
2015 - 2018 |
162 |
Organizacije (1)
Povzetek
V Sloveniji še nimamo celostne raziskave o zagotavljanju varnosti na lokalni ravni. Izhajajoč iz prakse in raziskovanja varnosti v evropskih mestih ugotavljamo, da se v mestnih okoljih, predvsem pa v urbanih lokalnih skupnostih, poraja pomembno več varnostnih problemov kot v drugih okoljih. Dinamika življenja v mestih je intenzivnejša, pri čemer prednjačijo ne izostajajo kriminaliteta in druge vrste odklonskega vedenja. Zato bomo v projektu preučili obseg in naravo kriminalitete, kršitve javnega reda in miru v izbranih slovenskih mestih ter izvedli viktimizacijsko študijo, ki bo vsebovala tudi preučevanje strahu pred kriminaliteto in subjektivno zaznavo odklonskega vedenja. Preučili bomo možnosti za preprečevanje kriminalitete in kršitev javnega reda in miru v urbanih ter drugih mestnih okoljih. Preučevali bomo tudi kompetentnost družbenih nadzorovalcev (občine, policija, redarstva) in institucionalno kapaciteto, sodelovanje družbenih subjektov pri odzivanju na kršitve zakonov ter delovanje (so)svetov za varnost v občinah v smislu demokratizacije družbenega nadzorstva. Raziskovalna prizadevanja bodo usmerjena v ugotavljanje obsega in narave varnostnih problemov, obstoječih nadzorstvenih praks v smislu iskanja rešitev socialnih in situacijskih ukrepov na področju preprečevanja kriminalitete in obvladovanja kršitev zakonov ter prizadevanj v smislu zagotavljanja čim višje kakovosti življenja prebivalcev v mestih. Okvirne teme, ki jih bomo obravnavali v raziskovalnem delu, so: usmeritve EU na področju varnosti v mestih (Evropska urbana listina, priporočila Sveta Evrope in drugih organizacij), primeri dobrih praks (prevencija, programi za ozaveščanje) iz tujine in možnost prenosa v slovensko družbeno okolje, demografija mest, migracije, kriminaliteta, javni red in mir, geografska porazdelitev odklonskosti, strah pred kriminaliteto (občutki ogroženosti) pri občanih, delovanje policije na lokalni ravni in drugih dejavnikov pluralne policijske dejavnosti, zakonski okviri za organizacijo zagotavljanja varnosti na lokalni ravni, razmerja med ravnmi oblasti (državno-lokalno) in vključevanjem civilne družbe ter zasebnega sektorja v zagotavljanje varnosti in delo z marginalnimi družbenimi skupinami. Ker se dinamika življenja spreminja in del tega poteka v virtualnem okolju, bomo pozornost namenili tudi informacijski varnosti občanov.
Raziskovalno delo bo vključevalo pregled literature, kvalitativno in kvantitativno raziskovanje, na osnovi katerega bomo predlagali rešitve za bolj učinkovito zagotavljanje varnosti, predvsem v mestnih lokalnih skupnostih v Sloveniji.
Pomen za razvoj znanosti
Na osnovi analize varnosti v lokalni skupnosti bomo predlagali ustreznejše rešitve, zakonske in druge ukrepe za uspešno delovanje institucij, ki občanom zagotavljajo varnost na lokalni ravni in predlagali model za odpornost (ang. resilience) lokalnih skupnosti na različne oblike ogrožanja varnosti. Gre za prvi celovit pristop raziskovanja institucij s področja zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih.
Predvideni rezultati predstavljajo pomembno izhodišče za spremembe in razširitev področja varnostnih politik (možne dopolnitve in spremembe zakonskih in podzakonskih aktov). Z raziskavo bomo ugotavljali možnosti uporabe sodobnih tehnologij, kar predstavlja inovativen pristop k obravnavi problematike v skladu s prioritetnimi smernicami EU raziskovanja in zagotavljanja varnosti vseh državljanov ter enakih možnosti.
Velik pomen programa je v tem, da preusmerja pozornost raziskovalcev s teoretiziranja na praktično aplikacijo znanstvenih spoznanj. Nakazuje nove možnosti za izboljšanje trenutne situacije in kot tak pomembno prispeva k razvoju novih pristopov in metod v slovenski kriminološki in varstvoslovni znanosti. Raziskovanje varnosti v lokalnih skupnostih je za Slovenijo izjemno pomemben korak, saj kot majhna država lahko služi kot vzorčni primer dobre prakse. Glede na izvirnost teme načrtujemo številne publikacije v nacionalnih in mednarodnih znanstvenih revijah in izdajo znanstvene monografije.
Pomen za razvoj Slovenije
Izsledki načrtovanega raziskovanja predstavljajo pomemben vpliv na uporabo in razvoj metod preprečevanja kriminalitete. Raziskovalci bodo glede na opravljene analize pripravili uporaben model za uspešno odzivanje in soočanje s problematiko kriminalitete z namenom preprečevanja škode. Na podlagi raziskovalnih rezultatov bomo ugotovili možnosti za uspešno sodelovanje med institucijami na lokalni, državni in tudi mednarodni ravni. Kriminaliteta in kršitve javnega reda in miru so vir groženj posamezniku in skupnosti in višajo stroške delovanja institucij formalnega družbenega nadzorstva, zato bodo analize osnova za razprave o družbeno-ekonomskem razvoju Slovenije. Predlagani modeli prevencije bodo vključevali socialno preventivne ukrepe, situacijsko prevencijo in druge oblike formalnega družbenega nadzorstva (pluralna policijska dejavnost), ki bodo zajeli tako stvarno/realno kot tudi virtualno okolje.
Poudariti je treba soodvisnost institucij pluralne policijske dejavnosti v Sloveniji, ugotoviti njihovo optimalno in učinkovito sistemsko povezanost, zagotoviti pogoje za njihovo transparentno in legitimno delovanje ter opredeliti postopke odgovornosti na proučevanem področju. S predlaganimi rešitvami in ustreznim delovanjem pričakujemo pomembne družbeno-ekonomske vplive na delovanje slovenskih organizacij. To bi pomenilo tudi ohranjanje njihovega položaja in posledično pridobivanje potrebne konkurenčne prednosti za uspešno in dolgoročno delovanje v globalnem prostoru.
Izsledki raziskovanja bodo prispevali k temu, da bo slovenska družba postala manj nadzorna (policija) in kaznovalna (kazensko pravosodje) in bolj naklonjena iskanju rešitev v okviru socialne in restorativne pravičnosti ter zmanjševanja tveganj. Projekt sledi tudi ideji o globalnem razumevanju problemov v slovenskih lokalnih skupnosti in iskanju konkretnih rešitev v njih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
2016,
2017,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
2016,
2017,
zaključno poročilo
