Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Procesi infiltracije v gozdnatih kraških vodonosnikih ob spremenljivih okoljskih pogojih

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.20.00  Tehnika  Vodarstvo   

Koda Veda Področje
P470  Naravoslovno-matematične vede  Hidrogeologija, inženirska geografija in inženirska geologija 

Koda Veda Področje
2.07  Tehniške in tehnološke vede  Okoljsko inženirstvo 
Ključne besede
kraška hidrogeologija; okoljske spremembe; velikopovršinske motnje v gozdu; napajanje vodonosnika; transport onesnaževal; sistem zgodnjega opozarjanja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
8.240,61
A''
1.332,38
A'
3.333,6
A1/2
4.471,95
CI10
6.218
CImax
248
h10
36
A1
28,08
A3
18
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 01. februar 2023; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  436  7.334  6.147  14,1 
Scopus  509  8.633  7.182  14,11 
Raziskovalci (25)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  50840  dr. Magdalena Aljančič  Geografija  Raziskovalec  2019 - 2023  113 
2.  37554  dr. Matej Blatnik  Geografija  Mladi raziskovalec  2019 - 2023  175 
3.  17549  Franjo Drole    Tehnični sodelavec  2019 - 2023  104 
4.  29164  dr. Mitja Ferlan  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  208 
5.  35362  dr. Katarina Flajšman  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  163 
6.  16180  dr. Franci Gabrovšek  Mehanika  Raziskovalec  2019 - 2023  430 
7.  39085  dr. Janez Kermavnar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2019 - 2023  103 
8.  38269  dr. Blaž Kogovšek  Geografija  Mladi raziskovalec  2019 - 2020  97 
9.  53781  Erika Kozamernik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2020 - 2023  51 
10.  15108  dr. Lado Kutnar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  767 
11.  20842  dr. Aleksander Marinšek  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  354 
12.  38914  dr. Cyril Mayaud  Geologija  Raziskovalec  2019 - 2023  116 
13.  20220  dr. Janez Mulec  Biologija  Raziskovalec  2019 - 2023  454 
14.  12605  dr. Metka Petrič  Geologija  Raziskovalec  2019 - 2023  501 
15.  15687  dr. Tanja Pipan  Naravoslovje  Raziskovalec  2019 - 2023  369 
16.  10264  dr. Primož Simončič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  680 
17.  27789  Iztok Sinjur    Tehnični sodelavec  2019  290 
18.  10443  dr. Stanka Šebela  Geologija  Raziskovalec  2019 - 2023  503 
19.  54070  David Štefanič    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
20.  52015  Lara Valentić  Biologija  Mladi raziskovalec  2019 - 2023  19 
21.  22592  dr. Urša Vilhar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2019 - 2023  398 
22.  22574  dr. Nataša Viršek Ravbar  Geografija  Vodja projekta  2019 - 2023  440 
23.  17552  Mateja Zadel    Tehnični sodelavec  2019 - 2023 
24.  01004  dr. Nadja Zupan Hajna  Geografija  Raziskovalec  2019 - 2023  447 
25.  21137  Daniel Žlindra  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2019 - 2023  159 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  11.847 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.430 
Povzetek
Vodonosniki s kraško poroznostjo so edinstveni hidrogeološki sistemi zaradi koncentriranega napajanja in hitre infiltracije vode, visoke prepustnosti in hitrega prenosa skozi kraške kanale na velikih razdaljah. Zaradi tega posebnega značaja toka podzemne vode je obnašanje kraških vodonosnikov še posebej odvisno od trenutnih hidroloških razmer in zato občutljivo na vplive različnih okoljskih sprememb. Spremembe padavinskih režimov in evapotranspiracije predstavljajo neposreden vpliv zaradi sprememb v količinah in vzorcih pojavljanja ter pogostejših in močnejših pojavljanj hidroloških ekstremov. V kraških območjih Sredozemlja, Kitajske, Teksasa in drugod so bili ugotovljeni dolgotrajni učinki z zmanjševanjem vodnih zalog in kratkotrajni učinki z vedno bolj pogostim pojavljanjem ekstremnih dogodkov (poplave, suše). Učinki nekaterih ekstremnih dogodkov, kot so žled, vročinski valovi, suše in nevihte, lahko povzročijo motnje v gozdovih in s tem spremembo vegetacijskega pokrova, ki igrajo pomembno vlogo pri infiltraciji vode v kraške sisteme. Večji deli predalpskih regij v evropskih Alpah so močno zakraseli in gozdnati. Velikopovršinske motnje v gozdovih tako posredno ogrožajo stabilnost njihove vodne bilance, z zmanjšano evapotranspiracijo in filtracijo pa kakovost vode na izvirih. Kljub pomembni vlogi kraških vodnih virov za oskrbo z vodo ter njihovi podpori bogati in edinstveni biotski raznovrstnosti podzemnega vodnega ekosistema obstaja le malo študij, ki ustrezno ocenjujejo vpliv predvidenih globalnih sprememb na količino in kakovost kraških voda. Zlasti manjkajo medsebojno povezane študije o vlogi in pomenu prsti in vegetacije pri mehanizmih infiltracije ter njihovem vplivu na napajanje celotnega vodonosnika. Dve raziskovalni inštituciji, Inštitut za raziskovanje krasa in Slovenski gozdarski inštitut, obe vrhunski akademski instituciji na svojem področju, bosta v predlagani raziskavi obravnavali ta vprašanja. Namen projekta je preučiti vpliv okoljskih sprememb (podnebne spremembe, velikopovršinske motnje v gozdovih) na kraške vodonosnike ter razviti inovativen sistem zgodnjega opozarjanja o količini in kakovosti vode ter strokovna priporočila za prilagojeno upravljanje kraških vodnih virov, ki bodo vključevale smernice za gospodarjenje z gozdovi na vodovarstvenih območjih. Delo bo temeljilo na uporabi multidisciplinarnih metod: stalno merjenje osnovnih meteoroloških in hidrogeoloških parametrov skozi celoten vodonosnik in spremljanje naravnih sledil in izbranih onesnaževal ob posameznih dogodkih; izvajanje namakalno-sledilnega poskusa; obdelava aeroposnetkov in podatkov daljinskega zaznavanja; analize časovnih vrst in statistične analize; ocena vodne bilance; numerično modeliranje. V izbranih ožjih območjih bosta kvantifikacija vloge prsti in vegetacijskega pokrova pri infiltracijskih procesih ter ocena transporta izbranih onesnaževal potekali po celotnem profilu, ki bo vključeval območja atmosfera – vegetacija – prst – nezasičeni – zasičeni del vodonosnika. Procese bomo modelirali s združevanjem vegetacijskih in hidroloških modelov. S pomočjo orodij daljinskega zaznavanja bomo razmere napajanja ugotovljene v lokalnem merilu prenesli na območje celotnega zaledja. Zato bodo predvideni različni scenariji sprememb vegetacije in ocenjeni njihovi vplivi na mehanizme napajanja vodonosnikov. Rezultati bodo novost na področju kraške hidrologije in v svetovnem merilu edinstven pristop k reševanju aktualne teme.
Pomen za razvoj znanosti
Kljub temu, da so posledice okoljskih sprememb bolj ali manj opazne, doslej znanost ni bila preveč uspešna pri pomoči akterjem politike in vodooskrbnim službam pri nadzoru nad njimi oziroma prilagajanju nanje. Osnovne raziskave in prehod rezultatov za reševanje s posledicami okoljskih sprememb povezanih težav v prakso so tudi v razvitih državah pomanjkljivi. Še manj pa je ciljnih raziskav, povezanih z vprašanjem ranljivosti kraških vodnih virov na specifične okoljske pritiske. Predlagani projekt bo na inovativen način obravnaval izpostavljeno problematiko z uporabo znanj in metod, ki so prilagojene raziskavam v krasu. Z združitvijo numeričnih modelov za različne dele vodonosnika in s preizkušanjem uporabe tehnik daljinskega zaznavanja za sklepanje z lokalnega merila na območje celotnega zaledja ima projekt velik tehnološki potencial. Rezultati bodo novost na področju kraške hidrologije in v svetovnem merilu edinstven pristop k reševanju aktualne teme. Predstavljali bodo dosežek, ki bo prinesel bistvene novosti na področju praktičnih izzivov v raziskavah posledic okoljskih sprememb, hidrologiji, krasoslovju in gozdarstvu. Pomenili bodo doprinos k uvajanju novih praks in doseganju meja raziskovanja in preko tega injicirali razvoj nove znanstvene veje: okoljsko krasoslovje. Predlagani projekt je usklajen z nacionalnim raziskovalnim programom in s tematskimi prednostnimi nalogami javnega razpisa. Rezultati projekta bodo pripomogli k povečanju konkurenčnosti in inovativnosti Slovenije na področju razvoja znanosti na izpostavljeno temo. Predlagano delo bo tesno povezano s prizadevanji tekočega nacionalnega projekta, ki ga vodi vodja projekta, to je J6-8266 Okoljske spremembe in kraški vodni viri: vplivi, ranljivost in prilagoditev rabe prostora. Povezan bo tudi z raziskavami, ki se izvajajo v mednarodnih mrežah Kraške kritične cone in eLTER. Ustanova prijaviteljica (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU) in sodelujoča ustanova (Gozdarski inštitut Slovenije) sta vključeni v slednjo, ki je pred kratkim postala del poglavitne evropske raziskovalne infrastrukture. Z realizacijo projekta bo naša država pridobila strokovna priporočila za prilagajanje okoljskim spremembam ter dodatno znanje o trajnostnem upravljanju z vodnimi viri, ki so v skladu s slovensko zakonodajo in evropskimi direktivami. Poleg tega cilji projekta sledijo usmeritvam regionalnih razvojnih programov in so v javnemu interesu, saj so pomembni za splošen dvig kakovosti življenja. Neposredno bodo uporabni načrtovalcem dejavnosti in različnih posegov v prostor na nacionalni in lokalni ravni (ministrstva, občine; za npr. Načrt upravljanja voda), gospodarstvu (oskrba z vodo), civilni zaščiti, gozdarskim službam in drugim. Smernice za hidrološko usmerjeno gospodarjenje z gozdovi na vodovarstvenih območjih bodo koristile zlasti gozdnemu gospodarstvu. Posredno bodo rezultati vplivali tudi na višjo stopnjo varovanja naravne dediščine.
Pomen za razvoj Slovenije
Despite the fact that the consequences of environmental changes are more or less observable, science has not so far been very successful in helping policy actors and water supply companies to control and adapt them. Basic research and the transfer of results to address these problems in practice are lacking even in developed countries. Insufficient is also research related to the vulnerability of karst water sources to specific environmental pressures. The proposed project will address the highlighted problems in an innovative manner using knowledge and methods that are adapted to research in karst. Moreover, by coupling numerical models for different compartments of the aquifer and by testing the use of remote sensing techniques for inference from local- to catchment-scale makes it a technologically high-potential project. The results will represent a new contribution in the field of karst hydrology and a globally unique approach to a topic of great actuality. They will bring significant innovations in the field of environmental changes consequences research. The results will contribute to the introduction of new practices and expand the frontiers of research, and in this way initiate the development of a new branch of science: environmental karstology. The proposed project is in line with the national Research and Development Programme and the thematic priorities within the Public Call. The results will help increase Slovenia's competitiveness and innovativeness in knowledge of the topic in question. The proposed work will be closely linked to the efforts of an ongoing national project lead by the project leader, i.e., J6-8266 Environmental effects and karst water sources: impacts, vulnerability and adaptation of land use. It will be also connected to research performed within the international Karst Critical Zone and eLTER networks. Both the applicant (IZRK) and the participating institution (GIS) are involved in the later, which recently became part of the major European research infrastructure. With the realisation of this project, Slovenia will obtain expert recommendations adapted to environmental changes, and additional knowledge about the sustainable management of water sources, which are in accordance with Slovenian legislation and European directives. The project's objectives are also in line with the focuses of the regional development programmes and are in the public interest, in that the results are important for general improvement in quality of life. The results will be useful to the public administration, particularly to planners of activities and developments in karst areas at the national and local levels (ministries and municipalities; e.g., for the Water Management Plan), and to the economy (water supply) and others. Especially forest management will benefit from guidelines for hydrologically oriented forest management in water protection zones. Lastly, the results will have an indirect influence on natural heritage protection.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno