Projekti / Programi
USTVARJANJE DRUŽBENE VREDNOSTI S STAROSTNIKOM PRIJAZNIM UPRAVLJANEM STANOVANJSKEGA SKLADA V VSEŽIVLJENJSKIH SOSESKAH
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.02.00 |
Družboslovje |
Ekonomija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S182 |
Družboslovje |
Aktuarska veda |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.02 |
Družbene vede |
Ekonomija in poslovne vede |
varovana stanovanja, vseživljenjske soseske, pričakovano trajanje zdravega življenja, oskrbovalni sistemi, družbena vrednost, aktuarstvo, investicije
Raziskovalci (18)
Organizacije (5)
Povzetek
Predlog spada med prednostne naloge 6: Več let boljše življenje - MYBL.
Končni cilj projekta je razvoj orodja za vrednotenje investicij v socialno infrastrukturo za zagotavljanje primernih bivališč in grajenega okolja za starostnike v okviru vseživljenjskih skupnostih, ko starostnikom upadejo funkcionalne zmožnosti do te mere, da potrebujejo vsaj delno pomoč drugih. Temeljni cilj naloge je zato (a) razviti model za ugotavljanje družbene vrednosti investicij v socialno infrastrukturo in (b) predlagati zasnovo podatkovne baze in načrt statističnih raziskav pomembnih za vso državo, ki bo omogočal natančnejše vrednotenje družbene vrednosti investicij v prostor in boljši načrt zajemanja sredstev za te investicije.
Cilj predlaganega projekta je raziskati izpostavljenost tveganjem padcev in drugim reaizacijam rizikov starejših in invalidov, v mestih z različno prilagojenostjo grajenega okolja, kar vpliva na izdatke za oskrbo. Študirali bomo, kakšne so koristi investicij v bolj prilagojeno okolje pri različnih organiziranostih oskrbe od nege na domu, preko varovanih stanovanj z različno stopnjo avtonomije starostnikov, do negovalnih bolnic. Stroške bomo merili z aktuarsko sedanjo vrednostjo, pri čemer razliko v stroških, ki se odraža v porabi javnih sredstev, definiramo kot družbeno vrednos investicij v prostor in na temelju tega orodja ovrednotimo nove investicije.
Želimo oceniti, kako lahko posamezne investicije v bivališča za vse generacije in okolje zanje ublažijo tveganje za nesreče in socialno izključenost ter tako znižajo stroške zdravstvene blagajne, ter tako ustvarjajo družbeno vrednost za skupnost. Ustvarjanje družbene vrednosti z zmanjševanjem tveganja padcev, bolezni in socialne izključenosti se bo merilo z zato razvitim modelom mnogoterih pojemanj s povratno zanko . Aktuarska sedanja vrednost in razlike med temi na različnih poteh na grafu bodo omogočile numerično vrednotenje družbene vrednosti investicij in odločitev o investicijah v vseživljenjske soseske. Zbirali bomo razpoložljive podatke iz petih članic EU ter iz Floride, ZDA, pa tudi nekatere podatke iz Avstralije, kjer so varovana stanovanja zelo dobro razvita. V raziskavo bomo vključili 1000 prebivalcev iz 30 sosesk.
V predlaganem projektu bomo združili tri različna znanstvena področja: (a) študijo kakovosti grajenega okolja starejših občanov, (b) teorijo rizikov (c) aktuarsko znanost. Študije iz točk (a) do (c) bodo uporabljene za razvoj ustrezne baze podatkov za analizo dejavnikov tveganja v modelu prehodov med mnogimi stanji, od življenja v družinskem domu, preko varovanih stanovanj različnega nivoja varovanja, do negovalnih bolnic.
Študirali bomo upravičenost oblikovanja novega profila upravljavca objektov in naprav v mestu, ki bo sodeloval pri zagotavljanju storitev za osebe z upadlimi funkcionalnimi možnostmi in določili minimalni nabor podatkov na evropski ravni za uspešno odločanje na tem področju.
Pomen za razvoj znanosti
Predlog spada med prednostne naloge 6: Več let boljše življenje - MYBL.
V predlaganem projektu bomo razbili meje med petimi različnimi znanstvenimi področji: (a) študije grajenega okolja, (b) študije zanesljivosti delovanja sistemov (c) zdravstvene nege in (d) aktuarske znanosti - "competing risk" model s povratno zanko in uvedbo kontrolne funkcije.
Ustrezna stanovanja so jedro stanovanjskih pravic. S tem, ko starejše osebe izgubljajo funkcionalne zmogljivosti, pride do praga, ko ne morejo več živeti v svojih trenutnih domovih. Zagotavljanje ustavnih pravic do integritete in neodvisnosti starejših pa je bistveno okrnjeno, ko se preselijo iz domačih okolij v institucionalno oskrbo.
Evropska strategija o invalidnosti 2010–2020 zagotavlja okvir, v katerem si lahko invalidi in starejši opomorejo za polno sodelovanje v družbi in zagotovijo, da lahko uživajo svoje temeljne človekove pravice. Vendar grajeno okolje v Evropi danes ni primerno za nemoteno gibanje odraslih z upadlimi funkcionalnimi zmogljivostmi, ki se odločijo ostati samostojno v svoji skupnosti, niti ne omogoča prehoda iz institucionalne oskrbe po programih deinstitucionalizacije, ki jo predlagajo evropski dokumenti. 90% hiš v Združenem kraljestvu in več kot 70% tistih v Nemčiji ni primernih za bivanje starejših in invalidov. Samo v Nemčiji potreba po prilagoditvi sedanjega stanovanjskega sklada starejšim presega 2,5 milijona hiš. V Sloveniji o tem sploh nimamo podatkov. Nekatere dosedanje raziskave (pregled v prilogi) o razmerju med grajenim okoljem in zdravjem, dajejo parcialne rezultate za ugotavljanje družbene vrednosti investicij v izboljšave grajenega prostora in predvsen razvoja ICT tehnologij, vendar so ti rezultati zelo delni, ne da bi avtorji podali kakršenkoli model za vrednotenje naložb v boljše stanovanje in grajeno okolje. Claudia Wood (2017) je predstavila prihranke nacionalnega zdravstvenega sistema Združenega kraljestva z zagotavljanjem ustreznih stanovanj, vendar so ti rezultati tudi le delni ter ne podajajo modela vrednotenja socialne vrednosti investicij v prostor. Spodnji dom britanskega parlamenta je izpostavil potrebo po oblikovanju modela za ocenjevanje družbene vrednosti naložb v stanovanjsko gradnjo za starejše, kar je predmet našega predloga projekta. Iz razprav v angleškem parlamentu pa sledi tudi dejstvo, da je za uspešno ugotavljanje družbene vrednosti investicij v starostnikom prijazne domove potrebno zagotoviti tudi ustrezno podatkovno bazo, ki je danes nimamo.
V pregledu literature smo ugotovili naslednje vrzeli:
1 ni uporabnega modela za ugotavljanje družbene vrednosti investicij v starostnikom prijazno grajeno okolje;
2. ni podatkov za uporabo modela, ki bi ga razvili za oceno naložb v socialno infrastrukturo;
3 ni izdelanih finančnih in fiskalnih mehanizmov, ki bi omogočali izgradnjo vseživljenjskih sosesk ali specialno grajenih sosesk za več let boljšega življenja starostnikov in invalidov.
Te vrzeli želimo zapolniti s svojo raziskavo.
Pomen za razvoj Slovenije
The proposal belongs to call priority 6: More Years Better Life – MYBL.
In the proposed project we shall start by breaking silos between five different scientific areas: (a) the study of quality of build environment, (b) the reliability engineering (c) the nursing and (d) the actuarial science - the analysis of time-to-event data ('survival analysis').
Adequate and appropriate housing constitutes the core of housing rights. By losing their functional capacities, older persons can find themselves unable to live in their current homes anymore. Ensuring the rights to integrity and independence of seniors with declining functional capacities is substantially reduced when they move from community-based facilities to institutional care.
The European Disability strategy 2010–2020 provides the framework in which people with disabilities can be empowered to fully participate in society and ensure that they can enjoy their fundamental rights. The strategy reiterates that the EU is committed to promoting the participation of disabled people in leisure activities, employment, education, health, social services and to achieving the transition from institutional to community-based care.
The building stock in Europe today is not fit to support adults with declining functional capacities who choose to stay on independently in their community, nor does it support the shift from institutional care to a home-based independent living model due to the accessibility barriers. 90% of houses in the UK and more than 70% of those in Germany are not suitable (EC, 2015 c). The same report estimates that only in Germany, the need of the adaptation of the current housing stock to become appropriate for seniors with emerging functional impairments exceed 2.5 million age-friendly houses. In Slovenia we have no data. Up till now, research on the relationship between built environments and health has provided empirical evidence on mobility and some other physical activities, but these research results are very partial, without giving any model for evaluation of investments in better housing and the built environment. Claudia Wood (2017) has presented the savings of UK National Health System by providing proper housing. The UK House of Commons exposed the need to build a model for evaluation of social value of investments in the housing and built environment for seniors, which is the subject of our proposal. Therefore, also the proper data structure has become the subject of the debate.
In the literature review of Age-Friendly Cities, we have identified the following gaps:
2.1 Model for the database for supporting the development of lifetime neighborhoods and housing with care using a multi-state competing risk approach;
2.2 Model of social value creation with the development of lifetime neighborhoods and housing with care to be able to evaluate the investments in a social infrastructure;
2.3 Financial and fiscal mechanisms supporting the development of lifetime neighborhoods and housing with care.
These will be subjects of our research.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
