Projekti / Programi
PRAVO DOLŽNIKOV IN UPNIKOV - NORMATIVNA IN PRAVNO EMPIRIČNA ANALIZA
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
Koda |
Veda |
Področje |
S110 |
Družboslovje |
Pravo |
Koda |
Veda |
Področje |
5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
izvršilno pravo, insolvenčno pravo, stečaj, gospodarski kriminal, empirično pravno raziskovanje
Raziskovalci (26)
Organizacije (4)
Povzetek
POVZETEK
Pravna ureditev odnosa med dolžnikom in njegovim upnikom (upniki) je eno izmed najpomembnejših pravnih področji v sodobni tržno-gospodarski potrošniški družbi. Na prvi poglej je presenetljivo, da je pravna ureditev teh razmerjih v pravu razdeljena na dve pravni področji, in sicer a izvršilno pravo in insolvenčno pravo. Glavna razlika med tema dvema pravnima področjema je v tem, da insolvenčno pravo urejajo postopek izvršbe (poplačila) v razmerju med dolžnikom in posameznim upnikom, medtem ko insolvenčno pravo ureja isto razmerje vendar v primerih, ko je dolžnik insolventen in ima večje število upnikov. Insolvenčni postopki, predvsem stečaj, se zato pogosto imenujejo kar generalna izvršba na premoženjem prezadolženega upnika.
Iz perspektive ekonomske analize prava ima insolvenčno pravo »pravico« do obstoja zgolj, ker naj bi bili izvršilni postopki z več upniki, zaradi v teoriji dobro znanega problema skupnega delovanja, po pravilih teorije iger, manj učinkoviti kot postopki v primeru insolventnosti. To pomeni, da bi moral učinkovit pravni sistem, pod temi predpostavkami, uporabljati posebne postopke (postopke za primere insolventnosti) le, če so ti postopki učinkovitejši od sistema skupine individualni izvršb. Namen insolvenčnega prava, v skladu z teorijo ekonomske analize prava je torej zgolj povečanje učinkovitosti pri poplačilu upnikov.
Na drugi strani obstaja močna teoretična struja, ki tej logiki nasprotuje in se ne strinja, da je edini namen insolvenčnega prava učinkovito poplačilo upnikov. Ta veje teorije meni, da sta so iz izvršilni in insolvenčni postopki v bistvenem različni, da imajo različen namen in različne cilje in da jih posledično ni mogoče neposredno primerjati.
Prvi temeljni cilj našega predlaganega raziskovalnega projekta je, da prinesemo dodatne, bolj evropsko usmerjene poglede, v bolj ali manj ameriško literaturo (debato) o razmerju med obema vrstama postopkov. V projektu bomo na podlagi že obstoječih spoznanj skušali na novo definirati kakšno bi bilo pravilno razmerje med cilji in namenom obeh postopkov in na kakšen način bi bilo mogoče te postopke neposredno primerjati.
Literatura o preučevanju ekonomske učinkovitosti insolvenčnih postopkov je zelo dobro uveljavljena, na drugi strani, pa vsaj po našem najboljšem vedenju, tovrstne teorije za izvršilne postopke ni. To pomeni, da ob trenutnem stanju teorije ne moremo meriti učinkovitosti teh postopkov, saj za merjenje sploh še niso bili postavljeni kriteriji. Posledično težko objektivno primerjamo različne ureditve v primerjalnih pravnih sistemih in še težje primerjamo učinkovitost izvršbe in insolvenčnih postopkov.
Zato je naš drugi pomemben cilj tega projekta razviti koherenten sistem meril, ki bi v skladu z naukom ekonomske analize prava omogočal merjenje učinkovitosti izvršilnih postopkov, ob upoštevanju omejitev, ki jih določajo temeljne (človekove) pravice dolžnikov.
Tretji del našega projekta se nanaša na celostno oceno učinkovitosti slovenskih insolvenčnih postopkov. Na tem delu projekta delamo sicer že dolgo časa in gre za logično nadaljevanje doktorskega dela vodje projekta. V ta namen bomo dokončno pripravili ročno zbrano bazo podatkov za več kot 4.000 pravnomočno končanih stečajnih postopkov.
Četrti del predlaganega projekta obravnava precej novo temo. Tako insolvenčno kot izvršilno pravo namreč obravnavata vprašanja, ki so tradicionalno zelo politično občutljiva, zakonodajalci pa so pogosto zelo nagnjeni k temu, da sledijo javnemu mnenju, ki je na splošno zelo sovražno do dolžnikov. Javnost večinoma povezuje dolžnike s kriminalci in goljufi, čeprav so okoliščine posameznih primerov lahko zelo občutljive in drugačne od splošnega dojemanja. Po drugi strani se dolžniki pogosto tudi resnično obnašajo socialno deviantno, razumevanje njihovega vedenja pa bi pripomoglo k boljši presoji postopkov in metod, ki se uporabljajo pri prisiljevanju konformističnih vlog.
Pomen za razvoj znanosti
Predstavljeni raziskovalni predlog je zelo ambiciozen saj vsebuje tako internacionalno kot nacionalno pomembne cilje in potencialne rezultate.
V okviru projekta si prizadevamo oblikovati internacionalno novo pravno – ekonomsko teorijo izvršilnega prava, ki po našem najboljšem vedenju, do sedaj še ni bila postavljena.
Drugič, ker smo zaradi javnosti podatkov sposobni zbrati praktično vse podatke o konkretnih pravnomočno končanih insolvenčnih postopkih in ker so tovrstni podatki v primerjalnih pravnih redih kot so ZDA in zlasti v evropskih državah veliko redkejši, lahko rezultati projekta zelo koristno prispevajo k mednarodnemu razumevanju določenih pravnih institutov insolvenčnega prava.
Kot tretje izpostavljamo samo dejstvo empiričnega pravnega raziskovanja. Empirično pravno raziskovanje je v Sloveniji izjemno redko in praktično nima nobene vloge pri pripravi zakonodaje. Posledično bodo rezultati projekta zelo pomembni za slovenskega zakonodajalca in izvršilno oblast. Pri tem upamo, da bodo predmetni organi uporabili naše znanstvene normativne ugotovitve, našo pozitivno pravno analizo in naše empirične rezultate, kot podlago za prihodnje spremembe predmetne zakonodaje. Ker v slovenskem prostoru takšnih projektov še ni bilo, je predlagani projekt odličen primer, kako lahko pravna in ekonomska znanost konstruktivno prispevata k boljši zakonski ureditvi. Ker empirično pravno raziskovanje danes v glavnem opravljajo ekonomisti in ekonometriki, kar pomeni, da so pomembni pravni vpogledi pogosto zbanalizirani ali napačno razumljeni. Pomembnost predlaganega raziskovalnega projekta je v zamisli, da je treba empirične raziskave, v okviru pravne znanosti, opraviti kot pomožno orodje, kot metodo, za potrditev prejšnjih strogih tradicionalnih pravnih raziskav.
Nenazadnje bodo naše raziskave na temo samopodobe vodstvenih delavcev in njihove ex-post racionalizacije prinesle nove vpoglede v način razmišljanja vodstvenih delavcev in bodo omogočile prihodnje raziskave o tem, kako motivirati posameznike, da ne prečkajo tanke črte med kaznivimi in nekaznivimi ravnanji.
Že med izvajanjem raziskave bo mogoč prenos znanj v pedagoški proces na vseh stopnjah (do in podiplomskih) na univerzah doma in v tujini, kjer poučujejo naši raziskovalni kolegi, ki bodo seznanjeni z našimi ugotovitvami.
Rezultate našega dela želimo objaviti v priznanih mednarodni revijah. Za vsako delovno področje oziroma skupino je predviden vsaj en znanstveni članek, objavljen v reviji, ki je indeksirana v SCOPUS ali SSCI bazi. Rezultate našega dela bomo aktivno razširjali tudi v strokovni javnosti tako preko predavanja in udeležb na strokovnih konferencah kot preko pisnih prispevkov.
Pomen za razvoj Slovenije
The research proposal is very ambitious as it has several international and national important goals and potential outcomes.
We seek to provide a novel law and economics theory of individual enforcement procedures, which to our best knowledge, has international not yet been done.
Secondly, since we are able to gather almost all data on Slovenian bankruptcy cases and comparative datasets in US and especially in European countries are much scarcer, the project results can be a very beneficial contribution to the insights of specific bankruptcy legal institutions worldwide.
As empirical legal research in Slovenia is very scarce and has a minor role in drafting legislation, the results of the project will be highly relevant to the Slovenian legislator and the government. They will be able to use our scientific normative findings, our positive analysis and our empirical result in future amendments of the relevant law. As no such work has ever been done in the Slovenian legal scholarship, the proposed project is a great example of how legal and economics science could constructively contribute towards better legal regulation. As empirical legal research is nowadays predominantly done by economists and econometrist, which means that important legal insights are often, minimizes or misunderstood. The significance of our proposed research is in the idea that empirical research has to be conducted as an auxiliary tool, as a method to validate previous rigorous traditional legal research.
Last but not least our research on the topic of executives’ self-perception as well as their ex-post rationalizations will bring novel insights into the mode of thought of executives and will enable future research on how to motive individuals to not cross the thin line between criminal and non - criminal acts.
During the implementation of the project knowledge gained through the research will immediately be transferred to the educational process at undergraduate and graduate levels at national universities, as well as in foreign universities, where our colleagues, familiar with our findings, teach.
We seek to publish the result of our work in well-established foreign journals. At least one scientific paper published in SSCI or SCOPUS indexed journal is envisaged for each WP. Secondly the result of our work will also be actively disseminated to the professional public either through lectures and participation in professional conferences as also trough written contributions prepared for professional journals.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati