Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Integrativna zoologija in speleobiologija

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.03.01  Naravoslovje  Biologija  Zoologija in zoofiziologija 

Koda Veda Področje
B005  Biomedicinske vede  Zoologija 

Koda Veda Področje
1.06  Naravoslovne vede  Biologija 
Ključne besede
biodiverziteta, biomimetični materiali, ekologija, Dinarski kras, epiteli, evolucija, filogeografija, filogenija, hitin, jamske živali, kutikula, mineralizacija, močeril, modelni organizmi, mutualizem, onesnaževala, patogeni, reproduktivna biologija, taksonomija, varstvena biologija, velike zveri
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
9.908,82
A''
1.681,05
A'
4.902,69
A1/2
6.682,21
CI10
11.730
CImax
1.021
h10
49
A1
35,26
A3
23,48
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 07. februar 2023; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  621  14.399  12.148  19,56 
Scopus  638  15.618  13.269  20,8 
Raziskovalci (42)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  11957  dr. Lilijana Bizjak Mali  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  202 
2.  38158  dr. Urban Bogataj  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  31 
3.  50532  dr. Špela Borko  Biologija  Mladi raziskovalec  2020 - 2021  58 
4.  11169  dr. Janko Božič  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  316 
5.  21844  Gregor Bračko    Tehnični sodelavec  2020 - 2023  35 
6.  04336  dr. Boris Bulog  Biologija  Upokojeni raziskovalec  2020 - 2023  210 
7.  35367  dr. Teo Delić  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  100 
8.  51859  Andraž Dolar  Biologija  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  41 
9.  18913  dr. Cene Fišer  Biologija  Vodja projekta  2020 - 2023  238 
10.  35368  dr. Žiga Fišer  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  64 
11.  18324  dr. Gordana Glavan  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2023  140 
12.  53634  Špela Golob  Biologija  Mladi raziskovalec  2020 - 2023 
13.  39092  dr. Tajda Gredar  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  24 
14.  53805  Nuša Hrga  Biologija  Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
15.  24447  dr. Anita Jemec Kokalj  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  263 
16.  17424  Franc Kljun    Tehnični sodelavec  2020 - 2023  49 
17.  32058  dr. Marjeta Konec  Biologija  Tehnični sodelavec  2020 - 2023  52 
18.  06960  dr. Ivan Kos  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  545 
19.  18749  dr. Rok Kostanjšek  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  449 
20.  54728  Katja Kunčič  Naravoslovje  Mladi raziskovalec  2020 - 2023 
21.  39089  Žan Kuralt  Biologija  Tehnični sodelavec  2020 - 2023  61 
22.  55612  Luka Močivnik  Biologija  Tehnični sodelavec  2021 - 2023 
23.  33923  dr. Polona Mrak  Naravoslovje  Raziskovalec  2020 - 2023  92 
24.  24029  Jožica Murko Bulić    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
25.  33175  dr. Sara Novak  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  92 
26.  55385  Valentina Perc  Biologija  Mladi raziskovalec  2021 - 2023 
27.  18628  dr. Hubert Potočnik  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  249 
28.  54729  Ester Premate  Biologija  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  40 
29.  13605  dr. Simona Prevorčnik  Biologija  Raziskovalec  2020  101 
30.  25992  dr. Tomaž Skrbinšek  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  204 
31.  55611  Nina Srečnik Lapanja    Tehnični sodelavec  2021 - 2023 
32.  55679  Mateja Šoštarič    Tehnični sodelavec  2021 - 2023 
33.  07737  dr. Jasna Štrus  Biologija  Upokojeni raziskovalec  2020 - 2023  439 
34.  14835  dr. Peter Trontelj  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  403 
35.  16261  dr. Rudi Verovnik  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  373 
36.  53741  dr. Astrid Vik Stronen  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  65 
37.  32060  dr. Miloš Vittori  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  119 
38.  23478  dr. Maja Zagmajster  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  303 
39.  25832  dr. Valerija Zakšek  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  111 
40.  27833  Katja Zdešar Kotnik    Tehnični sodelavec  2020 - 2023  43 
41.  16065  dr. Primož Zidar  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  166 
42.  16381  dr. Nada Žnidaršič  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  228 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.118 
Povzetek
Glavni cilj programa »Integrativna zoologija in speleobiologija« je celostno razumevanje organizmov in procesov, ki porajajo in vzdržujejo biotsko pestrost Dinarskega krasa, in na tem osnovano zagotavljanje znanstvenih temeljev za dolgotrajno varstvo in ohranjanje naravne dediščine tega območja. Dinarski kras, gorati svet ob vzhodni Jadranski obali, obsega slabo polovico Slovenije. Območje izstopa po izredno visoki vrstni pestrosti, ki ga uvršča med globalne »vroče točke biodiverzitete«. Na površju živijo najrazličnejše živali, od nevretenčarjev, do še vitalnih evropskih populacij karizmatičnih velikih zveri, kot sta volk in medved. Manj znano je, da območje predstavlja tudi globalno vročo točko podzemne favne. V labirintu špranj v zakraseli kraški kamnini domujejo raznolike, ekološko nenavadne vrste, med katerimi velja posebej omeniti tudi v svetovnem merilu izjemnega močerila (Proteus anguinus), jamsko školjko (Congeria jalzici) in hrošča drobnovratnika (Leptodirus hochenwarti). Podzemni in površinski del Dinarskega krasa tvorita funkcionalno enoten ekosistem. Podzemni prebivalci so odvisni od hranil s površja, po drugi strani pa je razpoložljivost voda na površju odvisna od njihove zaloge v podzemlju. Dinarski kras je pomemben del slovenske naravne in kulturne dediščine, nekatera območja so vpisana na seznam svetovne dediščine UNESCO. O krasu in kraških pojavih je že v 17. stoletju poročal Valvasor, o podzemnih živalih s tega območja pa Darwin. Tu se je razvijalo čebelarstvo in začela speleobiologija. Velik del dinarske Slovenije je vključen v varstveno omrežje »Natura 2000«. Antropogeni vplivi ustvarjajo številne izzive, katerih razreševanje zahteva znanstveno-raziskovalno podporo. Delo programske skupine poteka v treh tematskih sklopih. V sklopu »Od celice do organizma« obravnavamo biologijo živali, od molekulskega do organizemskega organizacijskega nivoja. Pri tem raziskujemo povezave med strukturo in funkcijo živali, zlasti v povezavi z njihovim razvojem, obnavljanjem tkiv, interakcijami in prilagoditvami na okolje. V sklopu »Od populacij do združb« obravnavamo makroskopske procese, merljive na nivoju populacije oz. celo vrste. Glavni izziv je razumevanje biotske pestrosti skozi ekološke in evolucijske procese. V sklopu »Živali v antropocenu« obravnavamo recipročen odnos med človekom in živaljo. Antropogeni posegi v prostor morajo biti skrbno načrtovani in usklajeni s potrebami prostoživečih populacij. Po drugi strani pa indikatorski organizmi človeku vračajo dragocene informacije o dejavnikih tveganja v okolju. Medsebojno povezovanje ugotovitev iz posameznih sklopov omogoča nadgradnjo v obliki celovitega razumevanja bioloških procesov.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke Naše raziskave bodo doprinesle k odličnosti slovenske znanosti, njeni mednarodni prepoznavnosti in vpetosti v svetovno znanost. Vodilo delovanja programa sledi »Resoluciji o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020«, cilj pa je ustvariti kreativno okolje za krepitev znanstvene odličnosti in naprednih strokovnih kompetenc. Zavedamo se, da je odlična znanost eden od temeljev inovativne družbe znanja. Z znanjem, pridobljenim v okviru program P1-0184, bomo prispevali k razvoju v Sloveniji in k hitrejšemu in uspešnejšemu reševanju globalnih izzivov, tako v Evropi kot v svetu. K odličnosti bodo prispevali glavni atributi predlaganega programa, kot so edinstveni modelni sistemi, integrativen in interdisciplinaren pristop, inovativnost pri razvoju metod, sodobna raziskovalna infrastruktura, znanstvena in strokovna odličnost raziskovalne ekipe ter intenzivna vpetost v mednarodni raziskovalni prostor. Modelni sistemi, ki so edinstveni v svetovnem merilu (jamske živali in opraševalci), nudijo programu izhodiščno prednost pri raziskovanju. Ti sistemi po eni strani omogočajo testiranje splošnosti hipotez generiranih na običajnejših vrstah, po drugi strani pa optimalen razvoj domace aplikativne znanosti (npr. upravljanje s pitno vodo). Integrativni pristopi so v preteklem obdobju odstrli več novih pogledov, hipotez in konceptov, ki jih je mednarodna znanstvena javnost z zanimanjem sprejela. V predlaganih raziskovalnih vsebinah sledimo tem pogledom, poglabljamo integrativne pristope in snujemo samostojno, sebi lastno raziskovalno pot. Integrativni pristopi neizogibno vodijo v nove tehnične-analiticne pristope, ki zahtevajo inovativnost pri reševanju tehničnih problemov, vpeljavo novih orodij in optimizacijo obstoječih metod. Razvoj metod in orodij je motor znanosti; poleg tega povezuje temeljno in aplikativno znanost. Tehnične rešitve pridobljene v okviru raziskav bodo pripomogle k prepoznavnosti slovenske znanosti in povezavi z družbo in gospodarstvom. Končno, v okviru programa že dolga leta zbiramo in urejamo biodiverzitetne podatke. Z večanjem števila detajlnih podatkov postaja naša zbirka čedalje pomembnejše orodje, ki omogoča globalne analize upoštevajoč lokalne procese. Urejene zbirke kvalitetnih podatkov predstavljajo pomemben doprinos k razvoju znanosti in domace stroke. Stremimo tudi k ustrezni komunikaciji občutljivih znanstvenih podatkov (npr. o varnosti kemikalij) širši javnosti. V ta namen sodelujemo pri oblikovanju spletnih platform DaNa in EUON, ki uporabniku te vrste informacij podata na relevanten in razumljiv način. Podatke na področju nanotoksikologije bomo posredovali preko javnih portalov NanoFASE in NanoCommons. Pričakujemo, da bomo še naprej pomembno prispevali k poznavanju vzorcev in procesov, od celičnega do ekosistemskega nivoja, ter lahko iz teh rezultatov izvajali aplikativne študije, tehnološke rešitve in upravljavske strategije. V skladu s "Strategijo internacionalizacije slovenske znanosti in raziskav (2018-2030)" bomo stremeli h krepitvi vseh oblik mednarodnega znanstveno-tehnološkega sodelovanja, od dvostranskega do različnih oblik večstranskega sodelovanja, saj le to omogoča globalno odličnost. Krepili bomo že vzpostavljena formalna in neformalna sodelovanja s kolegi iz Slovenije, ZDA, Brazilije, Evrope in Kitajske ter s skupnimi objavami, vabljenimi predavanji in organizacijo znanstvenih sestankov prispevali k izmenjavi idej in znanj, pa tudi k visokokvalitetnim objavam in prijavam na mednarodne projektne razpise. Raziskovalci s sedežem na Univerzi v Ljubljani ,bomo po najboljši moči ustvarjali kreativno raziskovalno in pedagoško okolje, ki bo vrata široko odprlo domačim in tujimi kolegom, pomembno pripomoglo k soustvarjanju slovenske in svetovne zoologije ter vzgoji novih kompetentnih kadrov. Zaključujemo, da ima program inovativno zastavljene cilje in visoko kompetentno raziskovalno ekipo, kar zagotavlja mednarodno prepoznavnost in konkurenčnost s
Pomen za razvoj Slovenije
Potencialni vpliv na razvoj na področju gospodarstva Velik del raziskovalnega programa je bolj ali manj posredno povezan z gospodarstvom, mestoma je tradicionalna meja med temeljnimi in aplikativnimi raziskavami zabrisana. S kopičenjem akademskega znanja in odlično znanostjo bomo prispevali h gospodarstvu. Upravljanje prostoživečih populacij ima neposredne gospodarske učinke; tako na primer boljše upravljanje z velikimi zvermi zmanjšuje konflikte s človekom in posledično tudi število škod in odškodninskih zahtevkov. Čebelarjenje je pomemben del slovenske in evropske prehrambne industrije. Čebele so pomembni opraševalci z velikim okoljskim, kmetijskim ter ekonomskim pomenom. V zadnjih desetletjih se med čebelarji in v širši skupnosti pojavlja pereč problem nenadzorovanega propadanja čebeljih družin, zato je proučevanje vplivov onesnaževal na čebele ključnega pomena. Raziskave podpirata Evropske komisije in Evropske agencije za varnost hrane. Poleg tega je čebela A. mellifera carnica v Sloveniji zaščitena na podlagi Zakona o živinoreji. Zdrava pitna voda bo postala v prihodnjih desetletjih redka dobrina. Razumevanje biotskih procesov je ključno za strategije upravljanja z vodnimi viri, ohranjanje pitne vode in zdravja ljudi. Neposredno ima varovanje naravne dediščine tudi ekonomsko posledice, saj zdravo okolje lahko doprinese k razvoju turizma. Raziskave kutikule so potencialno zanimive za razvoj biomimetičnih materialov. Člani programske skupine so aktivno vključeni v več konzorcijev oz. centrov odličnosti (Center za Mikroskopijo, NanoCenter, Namaste in konzorcij LifeWatch), ki so potencialno pomembni za razvoj novih tehnologij. Potencialni vpliv na razvoj družbenih in kulturnih dejavnosti Raziskovalni program naslavlja ključna družbena vprašanja, zapisana v strateških dokumentih (»Strategiji razvoja Slovenije 2030«), kot so ohranjeno zdravo naravno okolje in trajnostno upravljanje naravnih virov. Raziskave na področju čebelarstva sledijo smernicam zapisanim v »Resoluciji o zaščiti kranjske čebele« in »Rejskemu programu za kranjsko čebelo«, ki opozarjata na ekološko čebelarjenje in načine zdravljenja čebel. Skupina deluje na Biotehniški fakulteti, kar vključuje razvoj kadrov. Večji del članov skupine poučuje na programih BSc, MSc in doktorskem študiju ter znanje vsakodnevno posreduje študentom. Študenti bodo aktivno vključeni v raziskave, kar izkazuje veliko število zaključenih del. Pedagoško delo sega čez državne meje. Člani skupine redno izobražujejo Erasmus študente in usmerjajo slovenske študente k partnerjem v tujino ter tako prispevajo k dvosmernemu pretoku znanja. Znanja pridobljena v okviru programa bomo aktivno posredovali tudi v obliki neformalnega izobraževanja, kot so delavnice za mladino, izobraževanja učiteljev osnovnih šol, intervjuji, javna predavanja in spletni nastopi, razstave in pisanje poljudnih člankov. Mednarodna sodelovanja programske skupine bodo zagotavljali bilateralni projekti, vabljena predavanja in daljši obiski tujih študentov in raziskovalcev v Sloveniji, pa tudi obiski domačih raziskovalcev in študentov v tujini. Pomemben del aktivnosti na programu bo povezan s prenosom znanja v varstvo narave, kar vključuje razvoj in izvajanje monitoringov, revidiranje seznamov ogroženih vrst in upravljanje prostoživečih vrst in območij Natura 2000. Prenos raziskovalnih rezultatov v naravovarstveno prakso bo potekal preko ekspertnih skupin (UCN SSC Cave Invertebrate Specialist Group, Varroa control task force in Apitox task force, ter Nanosafety cluster) in sodelovanja z uradnimi inštitucijami (Zavod RS za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za kemikalije) in spleta. Še pomembneje je, da so člani skupine v neposrednem stiku z ljubiteljskimi naravoslovci, jamarji, lovci in lahko neposredno nagovarjajo in ozaveščajo o pomenu raziskovalnega dela in varstva naravne dediščine tudi ne-biologe. Znanstvene raziskave izjemne slovenske diverzitete so nesporna priložnost
Zgodovina ogledov
Priljubljeno