Projekti / Programi
Zoološke in speleobiološke raziskave
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.03.00 |
Naravoslovje |
Biologija |
|
| 1.05.00 |
Naravoslovje |
Biokemija in molekularna biologija |
|
| 3.03.00 |
Medicina |
Nevrobiologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B005 |
Biomedicinske vede |
Zoologija |
zoologija, taksonomija, molekularna filogenetika, filogeografija, biogeografija, biodiverziteta, speleobiologija, podzemeljski habitati, funkcionalna morfologija, histologija, ultrastruktura, primarne celične kulture, ekotoksikologija, strupenost, mikrobna ekologija, morfometrija, etologija, nevrobiologija, voh, okus, ribe, varstvo narave, Proteus, medved, čebele, Isopoda
Raziskovalci (43)
Organizacije (1)
Povzetek
Program ZOOLOŠKE IN SPELEOBIOLOŠKE RAZISKAVE izhaja iz ŽIVALI kot osnovnega objekta. Program sestavlja 5 sklopov, nosilci so navedeni na začetku poglavij.
SKET, B.: Biodiverziteta in biogeografski vzorci na kraških območjih: Izhodišča raziskav vključujejo visoko biodiverziteto in biogeografska raznolikost Dinarskega krasa in podzemlja. Morfološke in molekularne raziskave kažejo na večkratno vseljevanje vrst v podzemlje. Mozaična narava filogeneze pri nekaterih živalskih skupinah povzroča kaotično pojavljanje morfoloških oblik, raziskujemo jo z molekularno filogenetiko. Na ločenih primerih preverjamo hipotezo o aktivnem vseljevanju živali v podzemlje. Poglavja programa: 1. Raziskave biodiverzitete in biogeografskih razmer v Sloveniji, katalogizacija slovenske in zahodno-balkanske podzemeljske favne, primerjava s krasom v tropih. 2. Molekulska, filogenetska in filogeografska analiza nekaterih skupin (Hirudinea: Erpobdellidae; Crustacea: Asellidae, Monolistrini). 3. Molekulsko-filogenetska analiza rodu Niphargus (Crustacea: Amphipoda).
KOS, I.: Ekološke raziskave na Dinarskem krasu: Za Dinarski kras so značilne stare, endemne in vrstno bogate združbe. Alfa diverziteta posameznih živalskih skupin je nekajkrat višja kot drugje v Evropi. Gospodarjenje z gozdnim ekosistemom vpliva na preživetje vrst in obstoj združb. Raziskali bomo odnos med zgradbo gozda in vrstno sestavo združb ter vpliv plenilcev kot so medved, ris in divja mačka na gozd. Poglavja programa: 1. Vpliv zgradbe gozda na pojavljanje strig in drugih živali v metapopulacijah. 2. Kompeticija in križanje med divjo in domačo mačko (Felis catus) in ogroženost avtohtonega genskega sklada divje mačke. 3. Strategije za ohranjanje divje mačke v Sloveniji. 4. Sestava favne strig (Chilopoda) na Dinarskem krasu.
BULOG, B.: Raziskave močerila (Proteus): Zaradi prilagoditev močerila jamskemu okolju, sta močeril in njegov ameriški sorodnik Necturus morfološko in fiziološko različna. Poglavja programa: 1. Funkcionalna morfologija in fiziologija močerilovih čutil, imunocitokemijska analiza fotosenzitivnih pigmentov v koži. 2. Spremljanje kopičenja težkih kovin in polutantov v tkivih ter proučevanje sinteze metalotioneinov pri nekturu pod vplivom subletalnih koncentracij kovinskih ionov. 3. Določanje razporeda maščobnih tkiv in kvalitativna biokemijska analiza lipidov v tkivih močerila in nektura. 4. Vspostavitev primarnih celičnih kultur hepatocit Proteusa in Necturusa. 5. Ugotavljanje starosti dvoživk z aminokislinsko racemizacijo in skeletokronologijo.
ŠTRUS, J.: Biologija oniscidov in njihovo okolje: Raziskujemo morfološke in funkcionalne prilagoditve kopenskih rakov enakonožcev (Crustacea: Isopoda) na okolje. Poznavanje zgradbe prebavila in kože, porabe energijsko bogatih snovi ob stresu ter analize akumulacije in razporejanja kovin v tkivih so osnova za organizemske, tkivne, celične in molekulsko biološke raziskave rakov. Poglavja programa: 1. Metabolizem esencialnih in neesencialnih kovin v epitelih nevretenčarjev ter vloga metalotioneinov v dinamiki kovin; vpliv pesticidov in kovin na organizem. 2. Prisotnost prostih kisikovih zvrsti in zgodnje zaznavanje stresa pri nevretenčarjih. 3. Interakcije nevretenčarjev s simbiontskimi mikroorganizmi ter vloga slednjih v presnovi. 4. Primerjalne funkcijsko morfološke raziskave organskih sistemov površinskih in jamskih rakov.
VALENTINČIČ, T.: Etološke in fiziološke raziskave kemičnih čutil: Poglavja programa: 1. Nevroetološke raziskave kvantitativnih lastnosti celične vohalne kode pri ameriškem somiču (Ameiurus melas). 2. Elektrofiziološke raziskave odzivov na aminokisline pri tihih vohalnih celicah ameriškega somiča. 3. Raziskave povezav med vohalnim epitelom in vohalnim bulbusom z fluorescenčnim markerjem DiI in vpeljava metod in situ hibridizacije na celicah vohalnega epitela in vohalnega bulbusa. 4. Etološke raziskave vohalnega razlikovanja aminokislin in njihovih zmesi pri cebricah (Danio rerio).
Pomen za razvoj znanosti
Biodiverziteta in biogeografski vzorci na kraških območjih - Prvič smo kvantificirali pestrost podzemeljske favne na območju celotnega dinarskega krasa. - Izdelali smo sistem, ki bo omogočil primerjanje odgovarjajočih podatkov o biodiverziteti območij. - Aplicirali smo prostorsko natančne metode za analize razširjenosti in raznolikosti podzemeljske favne na dinarskem območju, s tem pa so analize zanimive tudi za ostale biodiverzitetne in biogeografske študije. - Vzpostavitev sistema za določanje geografskega položaja in natančnosti geografskih koordinat omogoča dodajanje podatkov poi stem vzoru, kar bo olajšalo nadaljnje analize vzorcev razširjenosti ne le v Sloveniji ampak na celotnem dinarskem območju - Ugotovili smo, da navidezno vrsto Proteus anguinus dejansko sestavlja več samostojnih filetskih vej. - Ugotovili smo, da se morfološka diferenciacija panevropske vrste Asellus aquaticus (Isopoda) ne ujema z molekulsko diferenciacijo. - V sklopu ogrožene domnevne vrste raka koščaka (Austropotamobius torrentium) smo ugotovili veliko molekulsko raznorodnost, morda celo samostojne vrste. - Pripravili smo teoretske in tehnične osnove za družno raziskavo taksonomije in ekologije panevropskega rodu slepih postranic (Niphargus). - Opisali smo nov rod, tri nove vrste in novo podvrsto izopodov, pet novih vrst amfipodov (iz Slovenije, BiH, Romunije, Nove Zelandije) in novo vrsto sinkaridov iz Kitajske. Opisali smo doslej le bežno znan poseben jamski habitat 'jamski higropetrik'. Identificirali smo območja najvišje biotske pestrosti v podzemeljskih vodah, vredna posebnega varstva (PASCALIS). Ekološke raziskave na Dinarskem krasu - Ugotovili smo visoko odvisnost biodiverzitete talne favne od trajnosti in strukture gozdnih sestojev. V Dinarskih gozdovih se z veliko populacijsko gostoto pojavljajo endemne vrste strig Dinaridov. - Značilnosti Dinarskega krasa omogočajo divji mački (Felis sylvestris) pojavljanje v ugodnem varstvenem stanju. Raziskave na močerilu - Raziskali smo nekatere značilnosti metabolizma, zlasti metabolizma kovin pri človeški ribici (Proteus anguinus); te pa so lahko specifične ali bolj splošne pri dvoživkah. - Razvili smo novo metodo priprave primarnih celičnih kultur hepatocitov nektura in močerila. To je prva sistematična raziskava vpliva različnih dejavnikov za preživetje hepatocit dvoživk v primarni kulturi. Biologija oniscidov in njihovo okolje - V okviru raziskav metabolizma esencialnih in neesencialnih kovin pri nevretenčarjih smo analizirali metalotioneniom podobne beljakovine z vezanim bakrom in cinkom iz prebavila, kar je prvo poročilo o uspešni karakterizaciji teh beljakovin pri rakih enakonožcih. - Raziskali smo mikrobno združbo v prebavilu mokric. - Opisali smo biokemijske pokazatelje stresa kot so stresni encimi in morfološke spremembe tkiv pri mokricah. - Etološke in nevrobiološke raziskave) Etološke in nevrobiološke raziskave pri ribah in čebelah. - Beležili smo odzive spontano-neaktivnih vohalnih celic na amino kisline. Za razliko od spontano aktivnih celic so tihe celice, ki se odzovejo na amino kisline, v več kot v 85% primerov specialisti, ki se odzivajo na le eno ali dve podobni aminokislini. Molekulske raziskave kažejo, da je na eni vohalni celici izražen samo en receptor, torej so vohalne celice specialisti. Po objavi the rezultatov bo postalo jasno, da spontano aktivne celice ne kodirajo aminokislin, njihov odziv, zmanjšanje aktivnosti, pa je nekakšen šum v vohalnem sistemu.
Pomen za razvoj Slovenije
- Ugotovili smo, da je biotska pestrost na našem krasu še višja, kot je kazalo po morfoloških znakih, kar daje osnove za prevrednotenje naravovarstvenih prizadevanj. - Izjemno biotsko pestrost podzemeljskega živalstva v Sloveniji smo potrdili s konkretnimi številkami in primerjalno, kar nudi možnosti tudi za promocijske akcije. - S posodabljanjem metod in raziskovane tematike dvigujemo ugled slovenske speleobiologije. To je nekoliko posebnega pomena, ker je bila speleobiologija kot znanost spočeta v Sloveniji (sredi 19. stoletja), in je še dandanes izredno aktualno in zanimivo raziskovalno področje. - Izjemno biotsko pestrost podzemeljskega živalstva v Sloveniji smo potrdili z raziskavami, kjer smo uvedli prostorsko enake enote za primerjavo obmocij na dinarskem krasu. Ugotovili smo, da je v Sloveniji obmocje visoke vrstne raznolikosti hroscev, ki je po številu vrst primerljivo z območji na jugovzhodu, od koder je visoka pestrost kopenskih jamskih živali bila poznana, vendar pa je vrstna sestava drugačna. - Slovenija izkazuje visoko podzemeljsko pestrost, ima veliko gostoto jam, kot tudi zelo raznoliko kraško krajino. Vse to nudi možnosti za propagandne akcije v smeri naravi prijaznega turizma in v smeri poudarjanja naravnih posebnosti države.. - Razvili in uporabili smo metode za neinvaziven genetski monitoring populacij velikih zveri in drugih ogroženih prostoživečih živali. - Ugotovili smo, da je biotska pestrost živalstva na našem krasu še višja, kot je kazalo po morfoloških znakih, kar daje osnove za prevrednotenje naravovarstvenih prizadevanj. Precejšen del the vrst je ozko endemnih (nekatere tudi le na slovenskem krasu) in so sestavni del svetovne žive dediščine. Te bazične ugotovitve morajo v prihodnje vsekakor vplivati na trajnostno upravljanje s slovenskim prostorom. - Ugotovili smo, kakšna območja so posebej ugodna za ohranjanje divje mačke (Felis sylvestris), ki ji v Evropi grozi predvsem genetsko onesnaženje.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
