Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Zoološke in speleobiološke raziskave

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.03.00  Naravoslovje  Biologija   
1.05.00  Naravoslovje  Biokemija in molekularna biologija   
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   

Koda Veda Področje
B005  Biomedicinske vede  Zoologija 
Ključne besede
zoologija, taksonomija, molekularna filogenetika, filogeografija, biogeografija, biodiverziteta, speleobiologija, podzemeljski habitati, funkcionalna morfologija, histologija, ultrastruktura, primarne celične kulture, ekotoksikologija, strupenost, mikrobna ekologija, morfometrija, etologija, nevrobiologija, voh, okus, ribe, varstvo narave, Proteus, medved, čebele, Isopoda
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (43)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  22930  dr. Gregor Belušič  Biologija  Raziskovalec  2005 - 2008  199 
2.  11957  dr. Lilijana Bizjak Mali  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  202 
3.  27540  dr. Maša Bohinc  Medicina  Mladi raziskovalec  2008  17 
4.  11169  dr. Janko Božič  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  316 
5.  21844  Gregor Bračko    Tehnični sodelavec  2004 - 2008  35 
6.  04336  dr. Boris Bulog  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  210 
7.  18914  dr. Katarina Dobrovoljc  Farmacija  Mladi raziskovalec  2004 - 2006  18 
8.  23415  dr. Jurij Dolenšek  Metabolne in hormonske motnje  Mladi raziskovalec  2004 - 2007  205 
9.  10397  dr. Kazimir Drašlar  Biologija  Raziskovalec  2005 - 2008  154 
10.  11155  dr. Damjana Drobne  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  819 
11.  18913  dr. Cene Fišer  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  238 
12.  17820  Nika Fon Leben    Tehnični sodelavec  2004 - 2008  24 
13.  22469  dr. Špela Gorički  Biologija  Mladi raziskovalec  2004 - 2006  43 
14.  20071  dr. Tanja Grgič  Biologija  Raziskovalec  2004  17 
15.  24779  Tadeja Herzog    Tehnični sodelavec  2005 
16.  28499  dr. Jure Jugovic  Biologija  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  119 
17.  17424  Franc Kljun    Tehnični sodelavec  2004 - 2008  49 
18.  06960  dr. Ivan Kos  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  545 
19.  18749  dr. Rok Kostanjšek  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  448 
20.  21408  dr. Aleš Lapanje  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2004 - 2007  314 
21.  24292  dr. Vladka Lešer  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  155 
22.  17426  Luka Malenšek    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
23.  21409  dr. Pika Miklavc  Biologija  Mladi raziskovalec  2004 - 2005  41 
24.  24029  Jožica Murko Bulić    Tehnični sodelavec  2004 - 2005 
25.  17427  Danilo Musar    Raziskovalec  2004 
26.  26053  dr. Živa Pipan Tkalec  Biologija  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  42 
27.  23416  dr. Kaja Pliberšek  Biologija  Mladi raziskovalec  2004 - 2007  30 
28.  18628  dr. Hubert Potočnik  Biologija  Raziskovalec  2008  249 
29.  20072  dr. Petra-Maja Prelovšek  Biologija  Mladi raziskovalec  2004 - 2006  19 
30.  13605  dr. Simona Prevorčnik  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  101 
31.  00206  dr. Boris Sket  Biologija  Vodja projekta  2004 - 2008  584 
32.  00846  dr. Peter Stušek  Biologija  Raziskovalec  2005 - 2008  176 
33.  07737  dr. Jasna Štrus  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  439 
34.  14835  dr. Peter Trontelj  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  403 
35.  29600  dr. Martin Turjak  Biologija  Mladi raziskovalec  2008  18 
36.  27543  dr. Janez Valant  Farmacija  Mladi raziskovalec  2008  55 
37.  01255  dr. Tine-Borut Valentinčič  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  220 
38.  16261  dr. Rudi Verovnik  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  373 
39.  23478  dr. Maja Zagmajster  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  303 
40.  25832  dr. Valerija Zakšek  Biologija  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  111 
41.  27833  Katja Zdešar Kotnik    Tehnični sodelavec  2006 - 2008  43 
42.  16065  dr. Primož Zidar  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  166 
43.  16381  dr. Nada Žnidaršič  Biologija  Raziskovalec  2005 - 2008  228 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.093 
Povzetek
Program ZOOLOŠKE IN SPELEOBIOLOŠKE RAZISKAVE izhaja iz ŽIVALI kot osnovnega objekta. Program sestavlja 5 sklopov, nosilci so navedeni na začetku poglavij. SKET, B.: Biodiverziteta in biogeografski vzorci na kraških območjih: Izhodišča raziskav vključujejo visoko biodiverziteto in biogeografska raznolikost Dinarskega krasa in podzemlja. Morfološke in molekularne raziskave kažejo na večkratno vseljevanje vrst v podzemlje. Mozaična narava filogeneze pri nekaterih živalskih skupinah povzroča kaotično pojavljanje morfoloških oblik, raziskujemo jo z molekularno filogenetiko. Na ločenih primerih preverjamo hipotezo o aktivnem vseljevanju živali v podzemlje. Poglavja programa: 1. Raziskave biodiverzitete in biogeografskih razmer v Sloveniji, katalogizacija slovenske in zahodno-balkanske podzemeljske favne, primerjava s krasom v tropih. 2. Molekulska, filogenetska in filogeografska analiza nekaterih skupin (Hirudinea: Erpobdellidae; Crustacea: Asellidae, Monolistrini). 3. Molekulsko-filogenetska analiza rodu Niphargus (Crustacea: Amphipoda). KOS, I.: Ekološke raziskave na Dinarskem krasu: Za Dinarski kras so značilne stare, endemne in vrstno bogate združbe. Alfa diverziteta posameznih živalskih skupin je nekajkrat višja kot drugje v Evropi. Gospodarjenje z gozdnim ekosistemom vpliva na preživetje vrst in obstoj združb. Raziskali bomo odnos med zgradbo gozda in vrstno sestavo združb ter vpliv plenilcev kot so medved, ris in divja mačka na gozd. Poglavja programa: 1. Vpliv zgradbe gozda na pojavljanje strig in drugih živali v metapopulacijah. 2. Kompeticija in križanje med divjo in domačo mačko (Felis catus) in ogroženost avtohtonega genskega sklada divje mačke. 3. Strategije za ohranjanje divje mačke v Sloveniji. 4. Sestava favne strig (Chilopoda) na Dinarskem krasu. BULOG, B.: Raziskave močerila (Proteus): Zaradi prilagoditev močerila jamskemu okolju, sta močeril in njegov ameriški sorodnik Necturus morfološko in fiziološko različna. Poglavja programa: 1. Funkcionalna morfologija in fiziologija močerilovih čutil, imunocitokemijska analiza fotosenzitivnih pigmentov v koži. 2. Spremljanje kopičenja težkih kovin in polutantov v tkivih ter proučevanje sinteze metalotioneinov pri nekturu pod vplivom subletalnih koncentracij kovinskih ionov. 3. Določanje razporeda maščobnih tkiv in kvalitativna biokemijska analiza lipidov v tkivih močerila in nektura. 4. Vspostavitev primarnih celičnih kultur hepatocit Proteusa in Necturusa. 5. Ugotavljanje starosti dvoživk z aminokislinsko racemizacijo in skeletokronologijo. ŠTRUS, J.: Biologija oniscidov in njihovo okolje: Raziskujemo morfološke in funkcionalne prilagoditve kopenskih rakov enakonožcev (Crustacea: Isopoda) na okolje. Poznavanje zgradbe prebavila in kože, porabe energijsko bogatih snovi ob stresu ter analize akumulacije in razporejanja kovin v tkivih so osnova za organizemske, tkivne, celične in molekulsko biološke raziskave rakov. Poglavja programa: 1. Metabolizem esencialnih in neesencialnih kovin v epitelih nevretenčarjev ter vloga metalotioneinov v dinamiki kovin; vpliv pesticidov in kovin na organizem. 2. Prisotnost prostih kisikovih zvrsti in zgodnje zaznavanje stresa pri nevretenčarjih. 3. Interakcije nevretenčarjev s simbiontskimi mikroorganizmi ter vloga slednjih v presnovi. 4. Primerjalne funkcijsko morfološke raziskave organskih sistemov površinskih in jamskih rakov. VALENTINČIČ, T.: Etološke in fiziološke raziskave kemičnih čutil: Poglavja programa: 1. Nevroetološke raziskave kvantitativnih lastnosti celične vohalne kode pri ameriškem somiču (Ameiurus melas). 2. Elektrofiziološke raziskave odzivov na aminokisline pri tihih vohalnih celicah ameriškega somiča. 3. Raziskave povezav med vohalnim epitelom in vohalnim bulbusom z fluorescenčnim markerjem DiI in vpeljava metod in situ hibridizacije na celicah vohalnega epitela in vohalnega bulbusa. 4. Etološke raziskave vohalnega razlikovanja aminokislin in njihovih zmesi pri cebricah (Danio rerio).
Pomen za razvoj znanosti
Biodiverziteta in biogeografski vzorci na kraških območjih - Prvič smo kvantificirali pestrost podzemeljske favne na območju celotnega dinarskega krasa. - Izdelali smo sistem, ki bo omogočil primerjanje odgovarjajočih podatkov o biodiverziteti območij. - Aplicirali smo prostorsko natančne metode za analize razširjenosti in raznolikosti podzemeljske favne na dinarskem območju, s tem pa so analize zanimive tudi za ostale biodiverzitetne in biogeografske študije. - Vzpostavitev sistema za določanje geografskega položaja in natančnosti geografskih koordinat omogoča dodajanje podatkov poi stem vzoru, kar bo olajšalo nadaljnje analize vzorcev razširjenosti ne le v Sloveniji ampak na celotnem dinarskem območju - Ugotovili smo, da navidezno vrsto Proteus anguinus dejansko sestavlja več samostojnih filetskih vej. - Ugotovili smo, da se morfološka diferenciacija panevropske vrste Asellus aquaticus (Isopoda) ne ujema z molekulsko diferenciacijo. - V sklopu ogrožene domnevne vrste raka koščaka (Austropotamobius torrentium) smo ugotovili veliko molekulsko raznorodnost, morda celo samostojne vrste. - Pripravili smo teoretske in tehnične osnove za družno raziskavo taksonomije in ekologije panevropskega rodu slepih postranic (Niphargus). - Opisali smo nov rod, tri nove vrste in novo podvrsto izopodov, pet novih vrst amfipodov (iz Slovenije, BiH, Romunije, Nove Zelandije) in novo vrsto sinkaridov iz Kitajske. Opisali smo doslej le bežno znan poseben jamski habitat 'jamski higropetrik'. Identificirali smo območja najvišje biotske pestrosti v podzemeljskih vodah, vredna posebnega varstva (PASCALIS). Ekološke raziskave na Dinarskem krasu - Ugotovili smo visoko odvisnost biodiverzitete talne favne od trajnosti in strukture gozdnih sestojev. V Dinarskih gozdovih se z veliko populacijsko gostoto pojavljajo endemne vrste strig Dinaridov. - Značilnosti Dinarskega krasa omogočajo divji mački (Felis sylvestris) pojavljanje v ugodnem varstvenem stanju. Raziskave na močerilu - Raziskali smo nekatere značilnosti metabolizma, zlasti metabolizma kovin pri človeški ribici (Proteus anguinus); te pa so lahko specifične ali bolj splošne pri dvoživkah. - Razvili smo novo metodo priprave primarnih celičnih kultur hepatocitov nektura in močerila. To je prva sistematična raziskava vpliva različnih dejavnikov za preživetje hepatocit dvoživk v primarni kulturi. Biologija oniscidov in njihovo okolje - V okviru raziskav metabolizma esencialnih in neesencialnih kovin pri nevretenčarjih smo analizirali metalotioneniom podobne beljakovine z vezanim bakrom in cinkom iz prebavila, kar je prvo poročilo o uspešni karakterizaciji teh beljakovin pri rakih enakonožcih. - Raziskali smo mikrobno združbo v prebavilu mokric. - Opisali smo biokemijske pokazatelje stresa kot so stresni encimi in morfološke spremembe tkiv pri mokricah. - Etološke in nevrobiološke raziskave) Etološke in nevrobiološke raziskave pri ribah in čebelah. - Beležili smo odzive spontano-neaktivnih vohalnih celic na amino kisline. Za razliko od spontano aktivnih celic so tihe celice, ki se odzovejo na amino kisline, v več kot v 85% primerov specialisti, ki se odzivajo na le eno ali dve podobni aminokislini. Molekulske raziskave kažejo, da je na eni vohalni celici izražen samo en receptor, torej so vohalne celice specialisti. Po objavi the rezultatov bo postalo jasno, da spontano aktivne celice ne kodirajo aminokislin, njihov odziv, zmanjšanje aktivnosti, pa je nekakšen šum v vohalnem sistemu.
Pomen za razvoj Slovenije
- Ugotovili smo, da je biotska pestrost na našem krasu še višja, kot je kazalo po morfoloških znakih, kar daje osnove za prevrednotenje naravovarstvenih prizadevanj. - Izjemno biotsko pestrost podzemeljskega živalstva v Sloveniji smo potrdili s konkretnimi številkami in primerjalno, kar nudi možnosti tudi za promocijske akcije. - S posodabljanjem metod in raziskovane tematike dvigujemo ugled slovenske speleobiologije. To je nekoliko posebnega pomena, ker je bila speleobiologija kot znanost spočeta v Sloveniji (sredi 19. stoletja), in je še dandanes izredno aktualno in zanimivo raziskovalno področje. - Izjemno biotsko pestrost podzemeljskega živalstva v Sloveniji smo potrdili z raziskavami, kjer smo uvedli prostorsko enake enote za primerjavo obmocij na dinarskem krasu. Ugotovili smo, da je v Sloveniji obmocje visoke vrstne raznolikosti hroscev, ki je po številu vrst primerljivo z območji na jugovzhodu, od koder je visoka pestrost kopenskih jamskih živali bila poznana, vendar pa je vrstna sestava drugačna. - Slovenija izkazuje visoko podzemeljsko pestrost, ima veliko gostoto jam, kot tudi zelo raznoliko kraško krajino. Vse to nudi možnosti za propagandne akcije v smeri naravi prijaznega turizma in v smeri poudarjanja naravnih posebnosti države.. - Razvili in uporabili smo metode za neinvaziven genetski monitoring populacij velikih zveri in drugih ogroženih prostoživečih živali. - Ugotovili smo, da je biotska pestrost živalstva na našem krasu še višja, kot je kazalo po morfoloških znakih, kar daje osnove za prevrednotenje naravovarstvenih prizadevanj. Precejšen del the vrst je ozko endemnih (nekatere tudi le na slovenskem krasu) in so sestavni del svetovne žive dediščine. Te bazične ugotovitve morajo v prihodnje vsekakor vplivati na trajnostno upravljanje s slovenskim prostorom. - Ugotovili smo, kakšna območja so posebej ugodna za ohranjanje divje mačke (Felis sylvestris), ki ji v Evropi grozi predvsem genetsko onesnaženje.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno