Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Zoološke in speleobiološke raziskave

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.03.00  Naravoslovje  Biologija   
1.05.00  Naravoslovje  Biokemija in molekularna biologija   
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   

Koda Veda Področje
B5   Biomedicinske vede  B5  

Koda Veda Področje
1.06  Naravoslovne vede  Biologija 
Ključne besede
zoologija, taksonomija, molekularna filogenetika, filogeografija, biogeografija, biodiverziteta, speleobiologija, podzemeljski habitati, funkcionalna morfologija, histologija, ultrastruktura, primarne celične kulture, ekotoksikologija, strupenost, mikrobna ekologija, morfometrija, etologija, nevrobiologija, voh, okus, ribe, varstvo narave, Proteus, medved, čebele, Isopoda
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (41)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  11957  dr. Lilijana Bizjak Mali  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  202 
2.  27540  dr. Maša Bohinc  Medicina  Raziskovalec  2009 - 2011  17 
3.  11169  dr. Janko Božič  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  316 
4.  21844  Gregor Bračko    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  35 
5.  04336  dr. Boris Bulog  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  210 
6.  35367  dr. Teo Delić  Biologija  Mladi raziskovalec  2012 - 2014  100 
7.  11155  dr. Damjana Drobne  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  820 
8.  18913  dr. Cene Fišer  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  238 
9.  35368  dr. Žiga Fišer  Biologija  Mladi raziskovalec  2012 - 2014  64 
10.  17820  Nika Fon Leben    Tehnični sodelavec  2009 - 2011  24 
11.  28499  dr. Jure Jugovic  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2011  119 
12.  17424  Franc Kljun    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  49 
13.  32058  dr. Marjeta Konec  Biologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2014  52 
14.  35369  dr. Veno Kononenko  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2012 - 2014  55 
15.  06960  dr. Ivan Kos  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  545 
16.  36373  dr. Monika Kos  Biologija  Mladi raziskovalec  2013 - 2014  57 
17.  18749  dr. Rok Kostanjšek  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  449 
18.  28193  dr. Marjetka Kralj Kunčič  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec iz gospodarstva  2009 - 2011  45 
19.  24292  dr. Vladka Lešer  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2009 - 2011  155 
20.  30770  dr. Ajda Moškrič  Biologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2014  42 
21.  33923  dr. Polona Mrak  Naravoslovje  Mladi raziskovalec  2011 - 2014  92 
22.  24029  Jožica Murko Bulić    Tehnični sodelavec  2009 - 2014 
23.  33175  dr. Sara Novak  Biologija  Mladi raziskovalec  2010 - 2013  92 
24.  26053  dr. Živa Pipan Tkalec  Biologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  42 
25.  18628  dr. Hubert Potočnik  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  249 
26.  13605  dr. Simona Prevorčnik  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  101 
27.  37504  Neža Repar  Biologija  Mladi raziskovalec  2014  29 
28.  00206  dr. Boris Sket  Biologija  Vodja projekta  2009 - 2014  584 
29.  07737  dr. Jasna Štrus  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  439 
30.  14835  dr. Peter Trontelj  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  403 
31.  29600  dr. Martin Turjak  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2013  18 
32.  09864  dr. Magda Tušek Žnidarič  Biologija  Raziskovalec  2009  395 
33.  27543  dr. Janez Valant  Farmacija  Mladi raziskovalec  2009 - 2010  55 
34.  01255  dr. Tine-Borut Valentinčič  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2011  220 
35.  16261  dr. Rudi Verovnik  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  373 
36.  32060  dr. Miloš Vittori  Biologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2012  119 
37.  23478  dr. Maja Zagmajster  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  303 
38.  25832  dr. Valerija Zakšek  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2013  111 
39.  27833  Katja Zdešar Kotnik    Tehnični sodelavec  2009 - 2014  43 
40.  16065  dr. Primož Zidar  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  166 
41.  16381  dr. Nada Žnidaršič  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2014  228 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.118 
Povzetek
Program ZOOLOŠKE IN SPELEOBIOLOŠKE RAZISKAVE izhaja iz ŽIVALI kot osnovnega objekta. Program sestavlja 5 sklopov, nosilci so navedeni na začetku poglavij. SKET, B.: Biodiverziteta in biogeografski vzorci na kraških območjih: Izhodišča raziskav vključujejo visoko biodiverziteto in biogeografska raznolikost Dinarskega krasa in podzemlja. Morfološke in molekularne raziskave kažejo na večkratno vseljevanje vrst v podzemlje. Mozaična narava filogeneze pri nekaterih živalskih skupinah povzroča kaotično pojavljanje morfoloških oblik, raziskujemo jo z molekularno filogenetiko. Na ločenih primerih preverjamo hipotezo o aktivnem vseljevanju živali v podzemlje. Poglavja programa: 1. Raziskave biodiverzitete in biogeografskih razmer v Sloveniji, katalogizacija slovenske in zahodno-balkanske podzemeljske favne, primerjava s krasom v tropih. 2. Molekulska, filogenetska in filogeografska analiza nekaterih skupin (Hirudinea: Erpobdellidae; Crustacea: Asellidae, Monolistrini). 3. Molekulsko-filogenetska analiza rodu Niphargus (Crustacea: Amphipoda). KOS, I.: Ekološke raziskave na Dinarskem krasu: Za Dinarski kras so značilne stare, endemne in vrstno bogate združbe. Alfa diverziteta posameznih živalskih skupin je nekajkrat višja kot drugje v Evropi. Gospodarjenje z gozdnim ekosistemom vpliva na preživetje vrst in obstoj združb. Raziskali bomo odnos med zgradbo gozda in vrstno sestavo združb ter vpliv plenilcev kot so medved, ris in divja mačka na gozd. Poglavja programa: 1. Vpliv zgradbe gozda na pojavljanje strig in drugih živali v metapopulacijah. 2. Kompeticija in križanje med divjo in domačo mačko (Felis catus) in ogroženost avtohtonega genskega sklada divje mačke. 3. Strategije za ohranjanje divje mačke v Sloveniji. 4. Sestava favne strig (Chilopoda) na Dinarskem krasu. BULOG, B.: Raziskave močerila (Proteus): Zaradi prilagoditev močerila jamskemu okolju, sta močeril in njegov ameriški sorodnik Necturus morfološko in fiziološko različna. Poglavja programa: 1. Funkcionalna morfologija in fiziologija močerilovih čutil, imunocitokemijska analiza fotosenzitivnih pigmentov v koži. 2. Spremljanje kopičenja težkih kovin in polutantov v tkivih ter proučevanje sinteze metalotioneinov pri nekturu pod vplivom subletalnih koncentracij kovinskih ionov. 3. Določanje razporeda maščobnih tkiv in kvalitativna biokemijska analiza lipidov v tkivih močerila in nektura. 4. Vspostavitev primarnih celičnih kultur hepatocit Proteusa in Necturusa. 5. Ugotavljanje starosti dvoživk z aminokislinsko racemizacijo in skeletokronologijo. ŠTRUS, J.: Biologija oniscidov in njihovo okolje: Raziskujemo morfološke in funkcionalne prilagoditve kopenskih rakov enakonožcev (Crustacea: Isopoda) na okolje. Poznavanje zgradbe prebavila in kože, porabe energijsko bogatih snovi ob stresu ter analize akumulacije in razporejanja kovin v tkivih so osnova za organizemske, tkivne, celične in molekulsko biološke raziskave rakov. Poglavja programa: 1. Metabolizem esencialnih in neesencialnih kovin v epitelih nevretenčarjev ter vloga metalotioneinov v dinamiki kovin; vpliv pesticidov in kovin na organizem. 2. Prisotnost prostih kisikovih zvrsti in zgodnje zaznavanje stresa pri nevretenčarjih. 3. Interakcije nevretenčarjev s simbiontskimi mikroorganizmi ter vloga slednjih v presnovi. 4. Primerjalne funkcijsko morfološke raziskave organskih sistemov površinskih in jamskih rakov. VALENTINČIČ, T.: Etološke in fiziološke raziskave kemičnih čutil: Poglavja programa: 1. Nevroetološke raziskave kvantitativnih lastnosti celične vohalne kode pri ameriškem somiču (Ameiurus melas). 2. Elektrofiziološke raziskave odzivov na aminokisline pri tihih vohalnih celicah ameriškega somiča. 3. Raziskave povezav med vohalnim epitelom in vohalnim bulbusom z fluorescenčnim markerjem DiI in vpeljava metod in situ hibridizacije na celicah vohalnega epitela in vohalnega bulbusa. 4. Etološke raziskave vohalnega razlikovanja aminokislin in njihovih zmesi pri cebricah (Danio rerio).
Pomen za razvoj znanosti
Prispevali smo k razumevanju prilagoditev na podzemlje, poleg tega pa k razumevanju vzorcev in bogastva podzemeljske biodiverzitete v širšem našem območju. Podzemlje je razmeroma preprosto okolje, v katerem pomankanje hrane zahteva, nizka dnevna in sezonska nihanja okoljskih parametrov, malo kompetitorjev ter stalna tema pa omogočajo skrajno racionalizacijo in še nekatere posebne prilagoditve (troglomorfije). Selekcija deluje v tej smeri. Analiza podzemeljskih sistemov omogoča analizo vplivov dolgotrajnih klimatskih nihanj na vzorce biodiverzitete. Prostorska analiza razširjenosti jamskih rakov kaže, da so klimatske spremembe od Pleistocena do danes znatno vplivale na velikost arealov vrst, v manjši meri pa na vzorce vrstne pestrosti. Za podzemeljsko okolje je značilna močna usmerjena selekcija in konvergentna evolucija morfoloških lastnosti. V analizi vodnih osličkov (Asellus aquaticus) smo pokazali, da do morfoloških sprememb pride zaradi sprememb v maloštevilnih genih. Nepričakovano pa smo odkrili, da evolucijske spremembe ugotovljene v jamski populaciji nimajo enotnega genetskega mehanizma, kar velja tako za spremembe povezane z velikostjo očesa kot za spremembe povezane z depigmentacijo. Primerjalne študije zgradbe integumenta in kutikule med različnimi ekomorfotipi kopenskih rakov enakonožcev med levitvijo in ontogenezo so pokazale, da je sinteza in sestava zunajceličnega matriksa zelo raznolika. Izpostaviti velja pomembno ugotovitev (objava Vittori in Štrus 2014), da je kutikula podzemeljskih vrst sestavljena iz večjega števila tanjših lamel, kar zagotavlja njeno elastičnost in mehansko čvrstost, stopnja njene kalcifikacije pa je manjša kot pri površinskih vrstah. Raziskave strukture in funkcije kalcijevih telesc, ki kopičijo kalcij in vsebujejo bakterije pri podzemeljskih vrstah, so pomembne za razumevanje celičnih mehanizmov vzdrževanja homeostaze kalcija v telesu v povezavi z levitvijo in razvojem. Opisi bakterij v tkivih mokric ponujajo možnost za vzpostavitev edinstvenega modela za sočasno preučevanje mutualističnih, komenzalnih in parazitskih interakcij med bakterijami in členonožci, ki bo omogočil raziskave odzivov členonožcev na bakterije, nove metabolne zmožnosti členonožcev ter načine naravnega omejevanja škodljivcev in prenašalcev bolezni. Tematika, ki jo proučujemo v tem programu, se uvršča tudi na področje nanotoksikologije, ki je mlada in izredno perspektivna znanstvena disciplina. Znanja o interakciji med NMs in holinergičnim sistemom so zelo pomanjkljiva, o čemer govori tudi dejstvo, da je objavljena študija o vplivih NM na čebele po našem védenju ena redkih. Zelo zanimivo in novo je področje proučevanja holinergičnega sistema, ki ni povezan s prenosom živčnega signala. Do sedaj so bile namreč študije usmerjene predvsem v proučevanje vloge holinergičnega sistema pri nevrotransmisiji, nedavno pa so holinergični sistem odkrili tudi v drugih telesnih sistemih, kjer ima tudi drugo funkcijo, ki pa je pri čebelah še velika neznanka. Preliminarne raziskave na tem področju pri čebelah, ki smo jih opravili, so dale vzpodbudne rezultate, zato bomo s tem delom nadaljevali.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija je speleobiologom in sploh krasoslovcem v svetu zelo na očeh, saj je tukaj začelo odkrivanje podzemeljskih živali, izkazala pa se je tudi za eno najbogatejših s podzemeljskimi vrstami. Zato ima ohranjanje podzemeljske favne poseben pomen, njeno raziskovanje pa je naša kulturna dolžnost. Osnova ohranjanju je seveda poznavanje. V tem obdobju financiranja smo znatno izboljšal poznavanje taksonomije in razširjenosti podzemeljskih vrst. Izdelane baze podatkov, ki vključujejo tudi genetsko karakterizacijo nekaterih podzemeljskih organizmov, bodo osnova za redefinicijo varstveno pomembnih območij na Dinarskem krasu; s pomočjo teh podatkov bomo lahko pripravili znanstveno utemeljene dologorčne strategije varstva Dinarskega podzemlja. Naj še omenimo, da so naše raziskave zanimive za številne tuje raziskovalce in doktorande, ki so se zato pri nas (do)izobraževali. S šolanjem tujih študentov neposredno prispevamo k ugledu slovenske znanosti. Pomemben pripevek za Slovenijo je objava članka v mednarodni reviji s področja raziskav in vitro fertilizacije v slovenski populaciji neplodnih parov (COBISS.SI-ID 3101519), ki smo jo izvedli v sodelovanju s kolegi z Inštituta za porodništvo in ginekologijo, Univerzitetenga Medicinskega centra v Ljubljani. Poleg uporabe metode MSOME za študij gibljivosti spermijev, ki jo izvajajo na MF, smo v našem laboratoriju razvili mikroskopsko metodo za vizualizacijo in interpretacijo ultrastrukture spermijev (Članek: FEKONJA et al. 2014). Potencialna nevrotoksičnost nanomaterialov (NM) je med prioritetnimi zdravstvenimi in okoljskimi problematikami. Tovrstni podatki bodo vplivali na proizvodnjo NM ter njihovo uporabo. Nova znanja o učinkih NM na ne-tarčne nevretenčarje bodo prispevala k razvoju smernic za trajnostno in odgovorno proizvodnjo ter rabo NM, kar bo posredno pripomoglo k ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Program je družbeno-ekonomsko zelo pomemben, saj je ohranjanje čebel velikega ekonomskega pomena. Čebele so namreč med ekonomsko najbolj pomembnimi opraševalci kulturnih rastlin, poleg tega pa imajo njihovi produkti (med, vosek, in cvetni prah) terapevtski učinek. Pridobljena znanja bodo pripomogla k razumevanju propadanja čebeljih družin, ki ima velike posledice za kmetijstvo in prehransko industrijo. Kranjska čebela Apis mellifera carnica ima poleg vsega v slovenski kulturi posebno mesto, zato so znanja, ki pripomorejo k njenemu ohranjanju, za slovenski prostor nadvse pomembna. Vpeljevanje znanstvenega pristopa k upravljanju karizmatičnih živalskih vrst v Sloveniji daje pomembna izhodišča za samostojno upravljanje z družbenim okoljem ter kopenskimi ekosistemi in posameznimi populacijami znotraj Evropske skupnosti. Razvoj naprednih in učinkovitih metod monitoringa populacij velikih zveri ima že pomembne mednarodne učinke, ki se kažejo v meddržavnih varstvenih projektih na ravni celotnih čezmejnih populacij.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno