Projekti / Programi
Tehnološki sistemi za pametno proizvodnjo
01. januar 2020
- 31. december 2025
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.10.00 |
Tehnika |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
|
Koda |
Veda |
Področje |
T000 |
Tehnološke vede |
|
Koda |
Veda |
Področje |
2.03 |
Tehniške in tehnološke vede |
Mehanika |
tehnološki sistemi, pametna proizvodnja, obdelovalni sistemi, preoblikovalni sistemi, dodajalna izdelava, robotizacija, večslojni materiali, kovinske pene, skladiščni in komisionirni sistemi, toplotni manikini, hidravlični pogonski sistemi, modeliranje, optimizacija, umetna inteligenca, strojni vid
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
25. marec 2023;
A3 za obdobje 2017-2021
Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
WoS |
293 |
3.976 |
3.512 |
11,99 |
Scopus |
392 |
5.260 |
4.678 |
11,93 |
Raziskovalci (21)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
1. |
50636 |
dr. Lucijano Berus |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec |
2020 - 2021 |
21 |
2. |
26248 |
dr. Tomaž Brajlih |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
180 |
3. |
12657 |
dr. Miran Brezočnik |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
501 |
4. |
11943 |
dr. Igor Drstvenšek |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
528 |
5. |
20231 |
dr. Mirko Ficko |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Vodja |
2020 - 2023 |
324 |
6. |
54800 |
Samo Goljat |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec |
2020 - 2021 |
5 |
7. |
36932 |
dr. Janez Gotlih |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
53 |
8. |
04965 |
dr. Karl Gotlih |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
776 |
9. |
37695 |
dr. Timi Karner |
Mehanika |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
123 |
10. |
29571 |
dr. Simon Klančnik |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
179 |
11. |
38220 |
dr. Urška Kostevšek Šegula |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec |
2020 |
22 |
12. |
21379 |
dr. Tone Lerher |
Konstruiranje |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
591 |
13. |
08483 |
dr. Darko Lovrec |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
518 |
14. |
55913 |
Goran Munđar |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec |
2021 - 2023 |
12 |
15. |
04169 |
dr. Ivan Pahole |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Upokojeni raziskovalec |
2020 - 2023 |
592 |
16. |
51004 |
Tadej Peršak |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec |
2020 - 2023 |
23 |
17. |
53999 |
Dušan Raner |
|
Tehnični sodelavec |
2020 - 2023 |
0 |
18. |
36531 |
Boštjan Razboršek |
|
Tehnični sodelavec |
2020 - 2023 |
29 |
19. |
36088 |
dr. Vito Tič |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
245 |
20. |
18692 |
dr. Daniela Zavec |
Tekstilstvo in usnjarstvo |
Raziskovalec |
2020 - 2021 |
236 |
21. |
20232 |
dr. Uroš Župerl |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
503 |
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni program bomo izvajali na področju proizvodnih tehnologij in sistemov. Naše delo bo izrazito interdisciplinarno. Predlagana znanstveno-raziskovalna aktivnost programske skupine je povsem v skladu s strategijo pametne specializacije. Težišče našega dela bo zato na razvoju tehnoloških sistemov za pametno proizvodnjo oz. Industrijo 4.0. Da bi dosegli cilje, bomo pri raziskavah pogosto uporabili tudi metode umetne inteligence, predvsem strojnega učenja, vključno z globokim učenjem. Te metode nam bodo omogočale obdelavo masivnih proizvodnih podatkov, modeliranje in optimizacijo različnih tehnoloških sistemov, ovrednotenje velikega števila proizvodnih scenarijev, analiziranje izdelkov/komponent s strojnim vidom, snovanje pametnih robotskih sistemov in nadzor proizvodnje. Del raziskav bomo namenili tudi obdelavi sodobnih inženirskih materialov ter tehnologijam dodajalne izdelave. Večina naših raziskav bo neposredno uporabna v industrijskih okoljih.
V raziskovalni program so zajete naslednje raziskave:
Optimizacija tehnoloških procesov - opravljene bodo raziskave za optimizacijo postopkov kontinuiranega litja, valjanja, testiranja obdelovalnosti jekel in postopkov z odrezovanjem ter dodajanjem materiala.
Razvoj in implementacija naprednih sistemov strojnega vida - razvit bo sistem za ločevanje s pomočjo strojnega vida.
Oblikovanje velikih proizvodnih sistemov, brez preddoločene topografije - predmet raziskave bo oblikovanje sodobnih proizvodnih sistemov z veliko sestavinami, samodejnim transportom in hkratno navzočnostjo ljudi.
Razvoj novih tehnoloških postopkov obdelave večslojnih materialov in kovinskih pen - z raziskavo bomo dosegli večjo uporabnost sodobnih inženirskih materialov.
Razvoj sistemov 3D načrtovanja in izdelave pacientu prilagojenih pripomočkov s tehnologijami dodajalne izdelave.
Podpora procesu tuširanja orodij za globoki vlek - sistem s strojnim vidom bo omogočal večjo učinkovitosti in ponovljivosti postopka.
Sistem za podporo ravnanja kaljenega obdelovanca na podlagi zvoka.
Napovedovanje natančnosti različnih robotskih obdelav in optimizacija postavitve obdelovanca v delovni prostor robota.
Razvoj naprednih toplotnih manikinov - v raziskavi bomo razvili manikina, ki bo vključeval tudi simulacijo potenja.
Integracija skladiščnih in komisionirnih sistemov z uporabo sodelovalnih robotov (cobots) - raziskava bo omogočila računalniško podprto izbiro sodobnih transportno-skladiščnih sistemov.
Raziskave konceptov vodenja in nadzora hidravličnih pogonskih sistemov s konvencionalnimi in alternativnimi (npr. ionskimi) hidravličnimi tekočinami.
Kot je razvidno iz predloženega programa, bomo povezovali različna področja, še posebej pa sodobne proizvodne tehnologije in sisteme, proizvodno kibernetiko, napredno informacijsko in računalniško tehnologijo ter najsodobnejše metode strojnega učenja.
Pomen za razvoj znanosti
Načrtovano raziskovalno delo programske skupine je usmerjeno v doseganje mednarodno primerljivih raziskovalnih rezultatov, ki sledijo svetovnim trendom. Raziskave so z znanstvenega vidika zelo aktualne, saj bodo združevale najsodobnejše proizvodne tehnologije in aktualne raziskovalne metode. Program je znanstveno zelo napreden tudi z metodološkega vidika, saj vključuje proučevanje tehnoloških sistemov in procesov z metodami umetne inteligence, ki jih bomo za potrebe naših raziskav razvijali in raziskovali.
V zadnjem obdobju delovanja programske skupine se je modeliranju in optimizaciji tehnoloških sistemov pridružil še strojni vid. Ker gre najpogosteje za zahtevne kombinatorične in večkriterijske probleme, bomo za reševanje največkrat razvili in uporabili metode strojnega učenja, še zlasti globokega učenja. Rezultati raziskovalnega programa bodo prispevali k napredku znanosti na področju uporabe strojnega učenja, vključno s strojnim vidom, za gradnjo naprednih tehnoloških sistemov in procesov. To področje se v perspektivi Industrije 4.0 najhitreje razvija, zato bomo z interdisciplinarnim prepletom stroke, sodobne informacijske tehnologije in računalništva ponudili izvirne rešitve, ki doslej še niso bile obravnavane na predlagan način. Pri preostalih raziskavah, ki jih bomo izvedli, gre za razvoj novih tehnologij ali nadgradnjo obstoječih oziroma obdelave novih materialov. Pri obeh tipih raziskav bomo z obstoječo tehnologijo in metodami umetne inteligence dosegali pomembne prebojne raziskovalne dosežke, hkrati pa gre za praktično popolno usklajenost z razvojnimi cilji EU, in sicer za strategijo pametne specializacije, s fokusnim področjem pametne tovarne in fokusnim področjem pametnih materialov in tehnologij.
Večina predlaganih raziskovalnih področij je povezanih s praktičnimi problemi, ki jih bomo reševali na znanstveni način. S tem, ko bomo rešili realni problem v praksi, bomo pogosto razvili tudi izvirno rešitev, ki je znanstveni dosežek in objavljiv v priznanih mednarodnih znanstvenih revijah ali na konferencah. Med predlaganimi raziskovalnimi področji lahko izvirne rešitve pričakujemo pri optimizaciji tehnoloških sistemov, pri oblikovanju velikih proizvodnih sistemov, pri raziskavah mehanske obdelave večslojnih in penastih materialov, pri razvoju modela integracije transportno-skladiščnih sistemov z uporabo sodelujočih robotov in pri razvoju tehnoloških rešitev s kombinacijo strojnega vida in globokega učenja. Pri razvoju tehnologije obdelave večslojnih in penastih kovinskih materialov gre za zelo slabo raziskano področje obdelave novih materialov, zato lahko upravičeno pričakujemo izvirnost naših dognanj.
Pomen za razvoj Slovenije
Vsebina dela programske skupine je usmerjena v razvoj novih proizvodnih tehnologij in sistemov skladno s sodobnimi izzivi, ki jih narekuje koncept IoT ali koncept četrte industrijske revolucije. Ob strokovnem razvoju na področju dela programske skupine je skladno z razvojnimi smernicami družbe kot celote potrebno upoštevati in izpostaviti tudi vplive raziskovalnega dela skupine na družbenoekonomski in kulturni razvoj Slovenije.
Vpliv delovanja članov programske skupine na družbenoekonomski in kulturni razvoj Slovenije lahko razčlenimo na pomembna področja:
Razvoj kadrov - z izvajanjem funkcionalnih formalnih in neformalnih oblik izobraževanja razširjamo naše strokovno in tudi znanstveno znanje in postavljamo temelje za razvoj kadrov za deficitarne poklice in poklice bodočnosti v Sloveniji in na celotnem področju EU, še posebej v naši bližnji okolici.
Varstvo naravne dediščine - rezultati nekaterih predlaganih raziskav večajo učinkovitost tehnoloških procesov ali pomagajo pri uvajanju novih procesov in materialov, ki omogočajo večjo energetsko in surovinsko učinkovitost. Pomembno je poudariti, da je celotni koncept razvojno-raziskovalnega dela članov programske skupine podrejen okoljevarstvenim predpisom, kar zagotavlja trajnostni in ekološko vzdržni razvoj naše družbe.
Promocijo države - objave vrhunskih dosežkov raziskav članov programske skupine tudi v tujih znanstvenih revijah, na znanstvenih srečanjih in konferencah in na mednarodnih izmenjavah predstavljajo odlično promocijo slovenskega znanja in Slovenije v svetu.
Razvoj besedišča slovenskega strokovnega jezika - z razvojem vrhunske znanosti in stroke je potreba tudi po vpeljevanju novih slovenskih besed bodisi s prevodi tujih besed bodisi z vpeljevanjem povsem novih poimenovanj. Na ta način povečujemo korpus slovenskih besed in bogatimo slovensko tehniško izrazoslovje, s čimer pripomoremo k razumevanju zahtevnih znanstvenih spoznanj v domačem jeziku in podpiramo publiciranje člankov v domačih revijah in poljudnoznanstvenih publikacijah.
Razvoj medicine - pričakujemo, da bodo rezultati predlaganih raziskav omogočili pogostejšo uporabo pacientu prilagojenih pripomočkov v zdravstvu, predvsem pri zahtevnejših primerih, ker že dosedanje raziskave kažejo, da uporaba virtualnega 3D predoperativnega načrtovanja in pacientu prilagojenih medicinskih pripomočkov skrajša čas zahtevnih invazivnih posegov in zmanjša tveganje za operativne in pooperativne zaplete.
Varstvo zdravja - z razvojem merilne opreme in testne metode za preizkušanje funkcionalnih oblačil (iz pametnih materialov) bomo podprli razvoj opreme za varstvo zdravja in dobro počutje ljudi v nevarnih okoljih in okoliščinah tudi izven strogo tehnološkega okolja.