Projekti / Programi
Dinamični inteligentni in povezani tehnološki sistemi in naprave DIP-TSN
01. januar 2015
- 31. december 2019
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.10.00 |
Tehnika |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
|
Koda |
Veda |
Področje |
T000 |
Tehnološke vede |
|
Koda |
Veda |
Področje |
2.03 |
Tehniške in tehnološke vede |
Mehanika |
Proizvodnja, Povezani tehnološki sistemi, Inteligentni izdelovalni sistemi, stroji, naprave, tehnologije Napredna regulacija, Modeliranje, Optimizacija, Simulacija, Umetna inteligenca, Preoblikovanje, Slojevite tehnologije, Medicinski pripomočki, Roboti, Hidravlični pogoni, Manikini
Raziskovalci (26)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
1. |
04011 |
dr. Jože Balič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2015 - 2018 |
1.286 |
2. |
50636 |
dr. Lucijano Berus |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec |
2017 - 2019 |
21 |
3. |
26248 |
dr. Tomaž Brajlih |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2015 - 2019 |
181 |
4. |
12657 |
dr. Miran Brezočnik |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2015 - 2019 |
501 |
5. |
28416 |
dr. Simon Brezovnik |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2015 - 2018 |
98 |
6. |
08634 |
dr. Franc Čuš |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2015 - 2019 |
1.193 |
7. |
11943 |
dr. Igor Drstvenšek |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2015 - 2019 |
529 |
8. |
20231 |
dr. Mirko Ficko |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Vodja |
2015 - 2019 |
324 |
9. |
04965 |
dr. Karl Gotlih |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2015 - 2019 |
776 |
10. |
34490 |
dr. Tomaž Irgolič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2015 - 2019 |
110 |
11. |
33337 |
Dragan Jović |
|
Tehnični sodelavec |
2019 |
0 |
12. |
29571 |
dr. Simon Klančnik |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2015 - 2019 |
179 |
13. |
38220 |
dr. Urška Kostevšek Šegula |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec |
2015 - 2019 |
22 |
14. |
30487 |
Anton Kresnik |
|
Tehnični sodelavec |
2016 - 2018 |
0 |
15. |
21379 |
dr. Tone Lerher |
Konstruiranje |
Raziskovalec |
2018 - 2019 |
591 |
16. |
08483 |
dr. Darko Lovrec |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2015 - 2019 |
520 |
17. |
04169 |
dr. Ivan Pahole |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2015 - 2019 |
592 |
18. |
34491 |
dr. Matej Paulič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec |
2015 |
36 |
19. |
51004 |
Tadej Peršak |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec |
2018 - 2019 |
23 |
20. |
36531 |
Boštjan Razboršek |
|
Tehnični sodelavec |
2019 |
29 |
21. |
36088 |
dr. Vito Tič |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2015 - 2019 |
245 |
22. |
24335 |
dr. Boštjan Vaupotič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Tehnični sodelavec |
2015 |
40 |
23. |
18692 |
dr. Daniela Zavec |
Tekstilstvo in usnjarstvo |
Raziskovalec |
2015 - 2019 |
236 |
24. |
06213 |
Janko Zierer |
Konstruiranje |
Tehnični sodelavec |
2015 - 2018 |
46 |
25. |
17582 |
Danijel Zimšek |
|
Tehnični sodelavec |
2015 - 2019 |
63 |
26. |
20232 |
dr. Uroš Župerl |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2015 - 2019 |
503 |
Organizacije (1)
Povzetek
V okviru predlaganega programa bomo izvedli niz izvirnih znanstvenih raziskav in predlagali nove rešitve, ki jih doslej v znanstveni skupnosti ni bilo mogoče zaslediti. Program je zasnovan tako, da interdisciplinarno vključuje različna področja in podpodročja inženirskih in tehniških ved, računalniških disciplin in deloma tudi medicinskih ved. Raziskave bodo potekale na naslednjih temeljnih področjih:
1) Inteligentno modeliranje, optimiranje in programiranje obdelovalnih strojev in naprav
2) Inteligentno optimiranje in vodenje mehatronskih sistemov ter obdelovalnih postopkov
3) Razvoj inteligentnih preoblikovalnih metod in postopkov
4) Razvoj slojevitih tehnologij v strojništvu in medicini
5) Vodenje inteligentnih robotskih obdelovalnih sistemov in
6) Razvoj napredne, energetsko varčne in okolju prijazne fluidne tehnike
7) Razvoj naprednih toplotnih manikinov (toplotnih lutk)
Program zajema naslednje glavne raziskovalne aktivnosti:
a) Razvoj in uporaba metodologije umetne inteligence za učinkovito proučevanje, gradnjo, vodenje in nadzor inteligentnih tehnoloških sistemov, strojev in naprav
b) razvoj, vpeljevanje in uporaba najsodobnejše tehnologije in metodologije za izdelavo in delovanje sistemov dodajalne izdelovalne tehnologije (LENS in SLS), robotsko varjenje, inteligentne robotske celice, napredne CNC-tehnologije, inteligentni sistemi vodenja in regulacije, kompleksni avtomatizirani izdelovalni in montažni sistemi
c) Razvoj in izdelava humanoidnega nadzornega sistema, ki bo s posrednim optimiranjem in digitalno adaptacijo rezalnih parametrov nadzoroval rezalno silo in ohranjal konstantno hrapavost obdelane površine med procesom frezanja
d) Razvoj CNC simulatorja, ki bo testiral stabilnost nadzornega sistema in uglasil krmilne parametre
d) Razvoj metode za napovedi elastične izravnave pločevin s povišano trdnostjo
e) Razvoj parametrične numerične simulacije za upogibanje pločevine v dveh stopnjah
f) Razvoj sistema za oblikovanje optimalne rešitve razporejanja strojev v obdelovalnih sistemih
g) Raziskave obdelovalnost poroznih materialov (metodologija, testi)
h) Raziskave aplikativne ustreznosti posameznih tehnoloških postopkov dodajalnih tehnologij - kakovost, gospodarna raba
i) Razvoj uporabe dodajalnih tehnologij v podporo medicinski, predvsem kirurški dejavnosti
j) Razvoj energetsko varčnih pogonskih sistemov na podlagi uporabe novega »eta-pogonskega koncepta«, razvitega za uporabo na napravah z vgrajenim hidravličnim pogonom.
k) Razvoj in uporaba visokozmogljivih ionskih tekočin
l) Razvoj nove generacije toplotnih manikinov
m) Implementacija razvitih tehnologij in metodologije v industrijska okolja.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave so iz znanstvenega vidika zelo aktualne, saj bodo vključevale najsodobnejše tehnologije in raziskovalne metode. Tem področjem namenjajo veliko pozornosti tudi najbolj uveljavljene mednarodne raziskovalne inštitucije in napredna podjetja.
Program je tudi z metodološkega vidika znanstveno zelo napreden, saj vključuje proučevanje tehnoloških sistemov z metodami umetne inteligence, ki jih bomo za potrebe naših raziskav dodatno razvili in raziskali.
Ocenjujemo, da bodo dobljeni rezultati odmevni tudi v mednarodnem znanstvenem prostoru. Na to kažejo tudi naše preliminarne raziskave predlaganih raziskovalnih vsebin in raziskave, ki so bile izvedene v okviru sedanje programske skupine. Iz naših dosedanjih objav v elitnih mednarodnih revijah in številnih citatov je razvidno, da je vsebina predlaganega programa znanstveno izvirna in aktualna ter na visokem mednarodnem
Na področju mehatronskih sistemov predstavlja simulator za testiranje algoritmov vodenja najsodobnejšo tehnologijo pri razvoju avtonomnih obdelovalnih sistemov. Nov prispevek k teoriji odrezavanja bo vključevanje sodobnih informacijskih orodij, glasovnega upravljanja in samo-učečih sistemov v procese napovedovanja, modeliranja in optimiranja rezalnih veličin.
K razvoj znanosti bodo prispevala nova spoznanja iz področja elastične izravnave pločevin s povišano trdnostjo s sistemom za umerjanjem numeričnih simulacij.
Z raziskavo si obetamo razvoj sistema razporejana strojev, ki bo reševal večje probleme, kot so bili do sedaj obravnavani.
Raziskave obdelovalnosti poroznih materialov predstavljajo pionirsko delo, ki obetajo doseganje novih znanstvenih spoznanj.
Predvideni dosežki raziskovalnega dela na področju oljne hidravlike se v popolnosti vklapljajo v razvojne aktivnosti, ki jih izvajajo svetovno znani inštituti s tega področja. Domači dosežki razvojnega dela tako ne predstavljajo samo sledenje »svetovnim trendom« temveč znanstveni prispevek k reševanju perečih oz. aktualnih problemov. V okviru razvoja ionskih tekočin spadamo v svetovni vrh razvoja.
Pri izdelavi izdelkov po metodi SLS naletimo na težave pri zagotavljanju dimenzijske natančnosti, kot največje ovire pri uvajanju SLS v proizvodni proces.
Dobljeni rezultati, hipoteze, ovrednoteni modeli in tehnike, bodo prispevali nova spoznanja za razvoj znanosti na dokaj slabo raziskanem področju dodajalnih tehnologij. Naše raziskave bodo pomembno prispevale k razumevanju in posledično uporabi novih tehnologij tudi v industriji.
Toplotni manikini se razvijajo kot merilno orodje za testiranje osebne zaščitne opreme, za določanje nastavitev parametrov optimalnega bivalnega okolja ter določamo smernice za razvoj funkcionalnih izdelkov. Skozi teoretična spoznanja o združevanju znanj s področja proizvodnih tehnologij in znanj o človeku določamo nova izhodišča za uporabniku prijazne razvojne metode in izdelke.
Pomen za razvoj Slovenije
Predlagane raziskovalne vsebine predstavljajo za Slovenijo tehnološko enakovredno partnerstvo z raziskovalnimi skupinami v tujih državah. Možnosti mednarodnega povezovanja, konkurenčnosti, predstavitev teh dosežkov v mednarodnih revijah pa postavlja slovenske raziskovalne dosežke ob bok veliko razvitejšim deželam. Predstavlja »izvoz« domačega znanja.
V veliki meri je program povezan z raziskavami za konkretna podjetja zato pričakujemo dvig tehnološke ravni, večjo konkurenčnost, skrajšanje časa od zasnove izdelka do izročitve na trg, zmanjšanje proizvodnih stroškov in zagotavljanje okoljsko prijazne proizvodnje.
Podrobnejši neposredni pomen rezultatov za gospodarstvo bo:
a) Z naprednim modeliranjem, večkriterijskim optimiranjem, simulacijami, optimizacijo delovanja različnih obdelovalnih postopkov, optimizacijo postavitve strojev in raziskavami s področja tehnologije LENS tehnologije bomo omogočili optimalno izdelavo glede na izbran proizvodni cilj (EMO Orodjarna, Gorenje, Kaldera)
b) Rezultate naših raziskav s področja slojevitih tehnologij že sedaj s pridom vključujemo v podjetja, ki imajo razvito razvojno raziskovalno dejavnost (pričakujemo, da se bo ta prenos še okrepil - še posebej na medicinskem področju).
Posredni pomen programa za družbo bo izredno velik, saj iščemo nove tehnologije in razvijamo moderne nadzorne sisteme, ki bodo izhodišče za stroje z visoko dodano vrednostjo, ki bodo pomenili trajno konkurenčno prednost in garancijo kupcu, da je dobil tehnološko dovršen izdelek, hkrati pa bomo zaposlenim nudili bolj prijazno delovno okolje.
V okolje, v katerem poslujemo, vstopamo družbeno-odgovorno in s svojim ravnanjem razvijamo ter utrjujemo prepoznavno pozitivno identiteto in mednarodni ugled fakultete. Položaj na trgu si bomo izborili z odličnostjo v raziskovanju ter odzivnim izpolnjevanjem zahtev in pričakovanj naročnikov, tudi na najzahtevnejšem tehnično-tehnološkem nivoju.
Posredni pomen program je v:
c) vključevanje raziskovalnih dosežkov v dodiplomske in podiplomske študijske programe in seznanjanje študentov o aktualnih raziskavah.
d) Program bo omogočil intenziviranje mednarodnega znanstvenega in gospodarskega sodelovanja (programska skupina sodeluje z več kot petdesetimi vrhunskimi mednarodnimi univerzami, podjetji, inštituti in združenji)
e) Inštitut za proizvodno strojništvo v okviru katerega deluje programska skupina, že 9 let ureja in izdaja mednarodno znanstveno revijo Advances in Production Engineering & Management, katere vsebine v veliki meri sovpadajo s predlaganimi raziskovalnimi vsebinami naše programske skupine.
f) Pomemben je tudi družbeni pomen pri razvoju optimalne osebne zaščitne opreme.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo,
zaključno poročilo