Projekti / Programi
Dinamični inteligentni in povezani tehnološki sistemi in naprave DIP-TSN
01. januar 2009
- 31. december 2014
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.10.00 |
Tehnika |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
|
Koda |
Veda |
Področje |
T130 |
Tehnološke vede |
Produkcijska tehnologija |
Koda |
Veda |
Področje |
2.11 |
Tehniške in tehnološke vede |
Druge tehniške in tehnološke vede |
inteligentni sistemi, računalniško integrirana proizvodnja, napredne tehnologije, virtualna proizvodnja, hitra izdelava prototipov, preoblikovalna orodja, CNC stroji, simulacije, preoblikovanje, evolucijski in genetski algoritmi, elektrohidravlika, krmiljen/reguliran porabnik
Raziskovalci (29)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
1. |
04011 |
dr. Jože Balič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Vodja |
2009 - 2014 |
1.286 |
2. |
12657 |
dr. Miran Brezočnik |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
501 |
3. |
28416 |
dr. Simon Brezovnik |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
98 |
4. |
08634 |
dr. Franc Čuš |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
1.193 |
5. |
05535 |
dr. Edvard Detiček |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
136 |
6. |
11943 |
dr. Igor Drstvenšek |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
529 |
7. |
20231 |
dr. Mirko Ficko |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
324 |
8. |
04965 |
dr. Karl Gotlih |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
776 |
9. |
24238 |
Zlatka Gumzej |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2012 |
0 |
10. |
33257 |
dr. Marko Hrelja |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec |
2010 - 2014 |
9 |
11. |
34490 |
dr. Tomaž Irgolič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec |
2011 - 2014 |
110 |
12. |
33337 |
Dragan Jović |
|
Tehnični sodelavec |
2010 - 2014 |
0 |
13. |
17112 |
Dejan Kiker |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2010 |
6 |
14. |
03020 |
dr. Edvard Kiker |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2009 |
266 |
15. |
29571 |
dr. Simon Klančnik |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
179 |
16. |
08483 |
dr. Darko Lovrec |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
520 |
17. |
04169 |
dr. Ivan Pahole |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
592 |
18. |
34491 |
dr. Matej Paulič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec |
2011 - 2014 |
36 |
19. |
02046 |
dr. Iztok Potrč |
Upravne in organizacijske vede |
Raziskovalec |
2011 - 2014 |
766 |
20. |
30939 |
dr. Marko Reibenschuh |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2012 |
43 |
21. |
32137 |
dr. Jernej Šenveter |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2013 |
10 |
22. |
36088 |
dr. Vito Tič |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2014 |
245 |
23. |
27555 |
dr. Bogdan Valentan |
Materiali |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
66 |
24. |
24335 |
dr. Boštjan Vaupotič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
40 |
25. |
17113 |
Marjan Vidovič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Tehnični sodelavec |
2009 - 2013 |
25 |
26. |
18692 |
dr. Daniela Zavec |
Tekstilstvo in usnjarstvo |
Raziskovalec |
2010 - 2014 |
236 |
27. |
06213 |
Janko Zierer |
Konstruiranje |
Tehnični sodelavec |
2009 - 2014 |
46 |
28. |
17582 |
Danijel Zimšek |
|
Tehnični sodelavec |
2013 - 2014 |
63 |
29. |
20232 |
dr. Uroš Župerl |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
503 |
Organizacije (1)
Povzetek
Krajšanje dobavnih rokov, povečavanje različic izdelkov, individualizacija zahtev kupcev in čedalje bolj zahtevni izdelki vodijo k zasnovi vedno bolj inteligentnih, prilagodljivih in integriranih obdelovalnih sistemov, ki zahtevajo interdisciplinarni pristop in veliko povezanost raziskovalnih organizacij in proizvodnih podjetij. Čas od zasnove izdelkov do njihove izdelave je potrebno močno skrajšati. Zato v predloženem projektu predlagamo interdisciplinarni pristop pri reševanju razvojno-raziskovalnih in prozvodnih problemov. Naše raziskave se tako nanašajo na: razvoj in izdelavo prototipnih izdelkov in preoblikovalnih orodij s pomočjo hitre izdelave prototipov in vakuumskega litja, razvoj in izdelavo prototipnih izdelkov in orodij za brizganje nekovinskih materialov, termoformiranje in rotoliv s pomočjo hitre izdelave prototipov in visokohitrostnega odvzemanja materiala, optimiranje kakovosti površine izdelkov in orodij z genetskimi metodami in nevronskimi mrežami, napovedovanje stroškov pri zasnovi in izdelavi preoblikovalnih orodij z evolucijskimi in genetskimi algoritmi, uvajanje povratnega inženirstva pri izdelavi preoblikovalnih orodij in izdelavi prototipnih izdelkov. Izsledki predlaganega projekta bodo preneseni v proizvodno okolje, kakor tudi v pedagoški proces.
Pomen za razvoj znanosti
Iz doseženih rezultatov (rešitev) je razvidno, da so dosežki iz znanstvenega vidika zelo napredni, saj vključujejo razvoj in uporabo najsodobnejše tehnologije za proizvodnjo izdelkov (npr. dodajalne izdelovalne tehnologije, laserske tehnologije, napredne CNC-stroje in periferne naprave, inteligentne robotske celice, sodelujoče robote) in za nadzor kompleksnih obdelovalnih sistemov. Tem tehnologijam namenjajo veliko finančnih sredstev tudi najbolj uveljavljene mednarodne raziskovalne inštitucije in napredna podjetja. Program naše raziskovalne skupine pa je bil tudi z metodološkega vidika znanstveno zelo napreden, saj je vključeval razvoj in uporabo naprednih metod za modeliranje in optimizacijo sistemov/procesov, predvsem s pristopi umetne inteligence, vključno z umetnimi nevronskimi mrežami (ANN), različnimi metodami evolucijskih algoritmov (genetsko programiranje - GP, genetski algoritmi - GA), inteligenco rojev (optimizacija z rojem delcev - PSO, optimizacij s kolonijo čebel - ABC, optimizacija s kolonijo mravelj - ACO, gravitacijski iskalni algoritem - GSA), mehko logiko, hibridnimi metodami ter tudi evolucijskimi metodami, ki omogočajo večkriterijsko optimizacijo (npr. NSGA-II algoritem). Del naših raziskav pa je bil tudi izrazito interdisciplinarno naravnan: npr. povezovanje dodajalnih tehnologij in medicine (razvoj biozdružljivih in ortopedskih vsadkov s pomočjo dodajalnih izdelovalnih tehnologij). Naš znanstveni dosežek vidimo tudi v razvoju optično-elektronskega nadzornega sistema procesa frezanja, ki bo na podlagi vizualne kontrole procesa in meritev sil prilagajal rezalne parametre med obdelavo. Glasovno upravljanje in inteligentni nadzor nad strojem bo omogočal optimiranje, alarmiranje in zaustavitev procesa pri nenormalnih razmerah delovanja. Z izdelavo simulatorja bo na izviren način dokazano, da je preko več-zančne kompenzacije rezalnih parametrov mogoče nadzirati kvaliteto površine, stanje orodja in zagotavljati optimalne odrezavanje. Simulator za testiranje algoritmov vodenja bo skupaj z razvito programsko opremo iz znanstvenega vidika aktualen, saj predstavlja najsodobnejšo tehnologijo pri razvoju avtonomnih obdelovalnih sistemov. Rezultati raziskav s področja energetsko varčne in okolju prijazne hidravlične pogonske tehnike so vpeti v svetovne tokove raziskav, na kar kažejo številne objave v uglednih mednarodnih revijah z visokim faktorjem vpliva in številnimi citati. Poseben pomen za znanost predstavljajo raziskave vezane na poznavanje mehanizmov spreminjanja stanja različnih vrst hidravličnih tekočin in njihovih medsebojnih vplivov. Še zlasti pomembno je iskanje novih hidravličnih tekočin s posebnimi fizikalno kemijskimi lastnostmi, ki odpravljajo probleme, vezane na danes uporabljane tekočine in s tem ostati v konici oz. ospredju razvoja na svojem raziskovalnem segmentu, v mednarodnem merilu.
Pomen za razvoj Slovenije
Dosežene rešitve imajo naslednji družbeni in ekonomski vpliv: - Sodelujočim slovenskim podjetjem smo dvignili tehnološko raven, skrajšali čas od zasnove izdelka do plasiranja na trg, racionalizirali proizvodne stroške in zagotovili okoljsko prijazno proizvodnjo, - Dvig tehnoloških temeljev slovenske družbe in izboljšanje življenjske ravni prebivalstva, - Premik v postindustrijsko družbo, ki temelji na visokih tehnologijah in znanju (informacijska družba, družba znanja, itd.), - Povečevanje prepoznavnosti in ugleda Slovenije z intenziviranjem mednarodnega znanstvenega in gospodarskega sodelovanja (programska skupina sodeluje z več kot petdesetimi vrhunskimi mednarodnimi univerzami, podjetji, inštituti in združenji), - Intenziviranje pretoka kadrov in znanja prek številnih mednarodnih oblik sodelovanja (projekti, programi, mednarodna izmenjava znanstvenikov, učiteljev, študentov) in s tem zmanjšanje razkoraka med domačim znanjem in znanjem v gospodarsko najbolj razvitih državah, - Udeležba na mednarodnih znanstvenih konferencah je okrepila mednarodno sodelovanje, - Naša programska skupina je prirediteljica mednarodnih znanstvenih konferenc in delavnic s področja dodajalnih tehnologij: v Sloveniji smo tako gostili mednarodno priznane znanstvenike in na ta način pospešiti razširjanje znanja, - Mednarodna znanstvena revija, ki jo izdajamo četrtletno, povečuje ugled fakultete, univerze in države.
Avdiovizualni viri (1)
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si