Projekti / Programi
01. januar 2020
- 31. december 2027
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.21.00 |
Tehnika |
Tehnološko usmerjena fizika |
|
Koda |
Veda |
Področje |
T165 |
Tehnološke vede |
Laserska tehnologija |
Koda |
Veda |
Področje |
1.03 |
Naravoslovne vede |
Fizika |
optodinamika, laserski blisk, laserski medicinski sistemi, laserski obdelovalni procesi, lasersko povzročen prenos snovi, mikrofluidika, laserski inženiring površin, laserski vesoljski pogon, laserske mikro obdelave, laserske nano obdelave, laserska funkcionalizacija površin, laserska ablacija
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
12. september 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
WoS |
229 |
3.893 |
3.249 |
14,19 |
Scopus |
257 |
4.602 |
3.884 |
15,11 |
Raziskovalci (24)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
55737 |
Rida Ahmed |
Tehnološko usmerjena fizika |
Mladi raziskovalec |
2022 - 2024 |
5 |
2. |
11905 |
dr. Aleš Babnik |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
103 |
3. |
09756 |
dr. Boris Cencič |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
14 |
4. |
23947 |
dr. Tone Češnovar |
Ekonomija |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
43 |
5. |
56816 |
Jasna Gornik |
|
Tehnični sodelavec |
2023 - 2024 |
0 |
6. |
10157 |
dr. Ladislav Grad |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
82 |
7. |
29224 |
dr. Peter Gregorčič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
267 |
8. |
10926 |
dr. Darja Horvat |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
64 |
9. |
50212 |
dr. Luka Hribar |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
23 |
10. |
14345 |
dr. Boris Jerman |
Konstruiranje |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
452 |
11. |
21238 |
dr. Matija Jezeršek |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Vodja |
2020 - 2024 |
380 |
12. |
20217 |
dr. Nives Klopčar |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2021 - 2022 |
36 |
13. |
38896 |
dr. Matjaž Kos |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2023 - 2024 |
27 |
14. |
39927 |
dr. Jure Košir |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2023 - 2024 |
14 |
15. |
12054 |
dr. Drago Kovačič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
129 |
16. |
54773 |
Gaia Kravanja |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec |
2020 - 2024 |
16 |
17. |
38050 |
dr. Nejc Lukač |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
48 |
18. |
34413 |
dr. Urban Pavlovčič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
51 |
19. |
27660 |
dr. Tadej Perhavec |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
23 |
20. |
52342 |
Matej Senegačnik |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Tehnični sodelavec |
2020 - 2023 |
36 |
21. |
56846 |
Dominik Šavli |
Tehnološko usmerjena fizika |
Mladi raziskovalec |
2022 - 2024 |
0 |
22. |
39197 |
dr. Peter Šušnjar |
Tehnološko usmerjena fizika |
Mladi raziskovalec |
2020 |
12 |
23. |
36938 |
dr. Daniele Vella |
Fizika |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
71 |
24. |
24276 |
dr. Andrej Vrečko |
Fizika |
Raziskovalec |
2020 |
30 |
Organizacije (4)
Povzetek
Optodinamika je novo interdisciplinarno raziskovalno področje, ki je utemeljeno v slovenskem prostoru in se je uveljavilo v mednarodnem okolju. Njeno osnovno znanstveno izhodišče temelji na dejstvu, da so dinamski vidiki interakcije med svetlobo in snovjo bistveni za razumevanje lasersko povzročenega gibanja snovi, ki je osnova večine laserskih obdelovalnih procesov in laserskih medicinskih posegov. Drugo pomembno znanstveno izhodišče izhaja iz opažanja, da so lasersko povzročeni akustični valovi in ostali dinamski odzivi snovi pomemben vir informacij o interakciji med svetlobo in snovjo. Zato je z njihovo sprotno detekcijo in analizo mogoče zagotoviti učinkovit nadzor in razumevanje laserskih bliskovnih procesov.
Programska skupina združuje vrhunske znanstvene rezultate na področju optodinamike s sodobnimi svetovnimi izzivi slovenskih proizvajalcev laserskih sistemov in uporabnikov laserske tehnologije. To bo privedlo do novih teoretičnih in eksperimentalnih znanj, ki jih bomo nadgradili z izdelavo prototipov in z razvojem komercialno dostopnih rešitev. Na ta način bodo rezultati programa prispevali k novim znanstvenim spoznanjem, ki bodo pomembno vplivala na razvoj novih raziskovalnih pristopov. To bo omogočilo tudi prenos doseženih znanj v najsodobnejše laserske tehnologije in aplikacije s pomembnim vplivom na razvoj novih pristopov obdelav površin in materialov ter na nadaljnji razvoj laserske medicine.
Nedavna odkritja programske skupine o lastnostih mehanskih valov, ki jih povzročajo odboji svetlobe, so osnova za pomemben napredek pri reševanju stoletne dileme Abraham-Minkovskega v zvezi z gibalno količino svetlobe v prozorni snovi. Temeljne raziskave na področju optodinamike bodo vodile tudi k novim uporabnim raziskavam in omogočile njihovo visoko inovativnost in stalen razvoj. Program bo omogočil razvoj novih pristopov pri raziskovanju (i) lasersko povzročenega prenosa snovi; (ii) manipulacije nano delcev; (iii) mikrofluidike; (iv) laserskih vesoljskih pogonov; (v) funkcionalizacije površin z lasersko povzročenimi nano in mikro strukturami; in (vi) lasersko podprtih neporušnih preiskav. Ker je optodinamika tudi osnova vseh laserskih medicinskih posegov, bo del programa usmerjen v nadaljnji razvoj in optimizacijo novih, učinkovitejših in varnejših medicinskih laserskih sistemov, kjer smo že dosegli odlične aplikativne rezultate. Tu bodo temeljne raziskave vodile v krepitev konkurenčnega položaja slovenskih proizvajalcev laserske opreme, njihovih dobaviteljev, integratorjev teh sistemov in njihovih končnih uporabnikov na mednarodnem trgu. Rezultate bomo sistematično uvajali v programe dodiplomskega in doktorskega izobraževanja na Univerzi v Ljubljani. Izvedba programa bo vključevala tudi več mladih raziskovalcev in doktorskih študentov.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani program Optodinamika vključuje temeljne raziskave, ki so osredotočene na razvoj laboratorijskih konceptov in aplikativnih raziskav z dodano vrednostjo za končne uporabnike. Njegov prispevek k razvoju znanosti je tako večplasten.
V okviru temeljnih raziskav je programska skupina pred kratkim odkrila in potrdila več fizikalnih mehanizmov interakcije med svetlobo in snovjo. V zadnjem času smo razvili ustrezne metode zaznavanja, ki omogočajo eksperimentalno validacijo še vedno neodgovorjenih področij osnovne teorije elektromagnetizma. Zato pričakujemo, da se bo to področje razvilo v nova raziskovalna področja, ki bodo nastala z nadaljevanjem preučevanja elastičnih valov, vzbujenih izključno s svetlobnim tlakom. Mehanizem, ki povzroča nastanek elastičnih valov, je neposreden prenos gibalne količine iz svetlobe v snov, medtem ko je sprememba energije svetlobe neopazna. V okviru teh novih raziskav bomo razvili nove umerjene metode zaznavanja za opazovanje mehanskih pomikov reda velikosti pikometra. Pričakujemo, da bo nadaljnji razvoj novih področij usmerjen tako v temeljne kot v aplikativne raziskave. V tem vidimo precejšen potencial za temeljno razumevanje interakcije med elektromagnetnimi valovi in trdnimi dielektriki, saj so elastični valovi, ki jih povzroča svetlobni tlak, osnovni kazalci prostorskih prekinitev lomnega količnika in potencialni kandidati za pojasnitev stoletne polemike Abraham-Minkowski o naravi gibalne količine svetlobe v prozornih dielektrikih. Poleg tega to vodi v popolnoma novo neporušno testiranje materialov in je osnova za nove, globalno razvijajoče se raziskave na področju fotonskega laserskega pogona.
Predlagane temeljne raziskave bodo v sodelovanju z industrijo vodile k novim uporabnim raziskavam. Pričakujemo, da bo predlagani program odprl nova področja uporabnih znanosti, kar bo omogočilo nadaljnji razvoj novih pristopov pri lasersko vzbujenem prenosu snovi, manipulaciji nanodelcev, mikrofluidiki, laserskih mikro in nano obdelavah, laserskem neporušnem testiranju in raziskavah laserskih vesoljskih pogonov. Poleg tega pričakujemo, da bodo raziskovalne dejavnosti v okviru predlaganega programa vodile do temeljnega in eksperimentalnega razumevanja širših vidikov laserskega inženiringa površin. To bo omogočilo nadaljnje izboljšave in raziskave na področju “pametnih” površin, kar bo vodilo do novih priložnosti, vključno z: (i) razvojem novih senzorjev; (ii) razvojem pametnih biokompatibilnih materialov; in (iii) izboljšanim obnašanjem in zmogljivostjo visokotehnoloških in biomedicinskih komponent. To predstavlja potencialni vpliv na razvoj novih raziskovalnih smeri, saj pametne površine niso pomembne le za tehnološke preboje in izboljšave, temveč omogočajo tudi nove raziskave na številnih področjih, ki vsebujejo interakcije s svetlobo, drugimi vrstami elektromagnetnega polja, molekulami in atomi.
Predlagani program vključuje razvoj varnejših in učinkovitejših laserskih medicinskih posegov. Odlični rezultati in izkušnje v okviru dosedanjega dela na projektih ter tesno sodelovanje s slovenskimi proizvajalci medicinskih laserskih sistemov in medicinske stroke nam omogočajo, da dosežemo preboje tudi na tem področju uporabne znanosti. Zato v okviru predlaganega programa pričakujemo razvoj novih in izboljšanje obstoječih medicinskih posegov, ki temeljijo na interakciji med lasersko svetlobo in tkivi.
Znanstveni rezultati predlaganega programa bodo objavljeni v uglednih mednarodnih znanstvenih revijah ter predstavljeni na mednarodnih znanstvenih konferencah in na tujih univerzah. Tovrstna mednarodna integracija bo povečala vpliv pridobljenih rezultatov na nadaljnji razvoj svetovne znanosti. Raziskave optodinamike bodo vključene tudi v izobraževalne programe Univerze v Ljubljani preko diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog ter v izobraževalne vsebine na vseh treh stopnjah. Vse to bo spodbudilo nadaljnji razvoj znanja in odprlo dodatne možnosti za razvoj novih raziskovalnih področij tako v osn
Pomen za razvoj Slovenije
Predlagani program združuje raziskovalce iz Univerze z raziskovalci iz industrije. To omogoča učinkovit neposreden prenos znanja z akademskih krogov v podjetja in s tem povečuje njihovo konkurenčnost na svetovnem trgu. Koncept predlaganega programskega dela vključuje razvoj temeljnih znanj, ki jih bomo – v sodelovanju z vsemi tremi razvijalci laserskih sistemov v Sloveniji – prenesli v prototipe in komercialno dostopne izdelke v šestih letih trajanja predlaganega programa. Zato so novi laserski sistemi za laserski inženiring površin in laserske medicinske posege ter novi pristopi in inovacije pri obdelavi materialov in laserskem zdravljenju neločljivo povezani z raziskovalnim delom programa.
Podjetja, ki so vključena v raziskovalnim program, so med redkimi slovenskimi podjetji, ki svoje izdelke prodajajo končnim uporabnikom pod lastno blagovno znamko in dosegajo pomemben delež prodaje na svetovnem trgu v svojih nišnih tržnih panogah. Ker je globalna konkurenca na tem področju zelo močna, je prenos najnovejšega znanja v industrijsko okolje bistvenega pomena za ohranitev njihove vodilne vloge v svetu. Glede na tesno povezanost med Univerzo in sodelujočimi podjetji ocenjujemo, da bomo z doseženimi spoznanji v smislu interdisciplinarnosti pomembno prispevali k razvoju najsodobnejših laserskih obdelovalnih in medicinskih sistemov. Predlagani program bo tudi bistveno prispeval k ustvarjanju novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, ki zahtevajo tudi visoko usposobljene kadre.
Velikega pomena je tudi to, da lahko industrijski partnerji predvidijo nove inovativne rešitve, ki jih je mogoče zaščititi v mednarodnem okolju. Štiri podeljeni mednarodni patenti v prejšnjem obdobju že dokazujejo tovrstno zaščito inovacij. Program je pretežno usmerjen v iskanje in zagotavljanje tehnoloških prednosti sodelujočih podjetij na svetovnem trgu. Pričakujemo, da bodo rezultati predlaganega programa bistveno okrepili položaj proizvajalcev laserske opreme, njihovih dobaviteljev, sistemskih integratorjev in njihovih končnih uporabnikov na mednarodnem trgu. Poleg tega imajo isti rezultati velik potencial za krepitev položaja Univerze kot institucije znanja. V okviru predlaganega programa bomo v sodelovanju z pridruženimi industrijskimi partnerji uvajali tudi nove in bolj inovativne pristope na področju laserskih proizvodnih in drugih procesov ter laserskih medicinskih sistemov.
Rezultate znanstvenega raziskovanja bomo prenesli v razvoj izobraževalnih vsebin diplomskih, magistrskih in doktorskih programov na slovenskih univerzah. Poleg tega jih bodo na tuje institucije širili člani programske skupine kot gostujoči profesorji, z mednarodnimi izmenjavami profesorjev in raziskovalcev ter z vabljenimi predavanji na mednarodnih konferencah in na tujih univerzah. Na ta način bodo posamezne teme še bolj povezale izobraževalno in raziskovalno delo na Univerzi in tako povečale njegovo kakovost. To bo študentom zagotovilo boljše okolje za njihovo usposabljanje in posledično povečalo njihovo privlačnost za delodajalce po koncu študija, kar bo bistveno skrajšalo čas od zaključka študija do njihove prve zaposlitve; poleg tega pa tudi dodatno okrepilo položaj Univerze v Ljubljani kot institucije znanja. Posledično bodo člani programske skupine izboljšali možnosti za vključitev v slovenske in evropske industrijske in raziskovalne projekte. To bo privedlo do sinergijskih učinkov pri pridobivanju novega znanja in njegovega prenosa v prakso.
Razvoj optodinamike kot novega znanstvenega področja, ki izvira iz Slovenije, je pomemben tudi za promocijo države in za krepitev ugleda Slovenije v svetu. Doseženi rezultati, ki jih bomo predstavili v obliki vabljenih predavanj na tujih univerzah in na znanstvenih, strokovnih in tiskovnih konferencah, bodo okrepili ugled sodelujoče Univerze in Slovenije v svetu. Rezultati programa bodo članom programske skupine omogočili večjo prepoznavnost in vodilno vlogo na številnih raziskovalnih področjih, ki jih odpira optodinamika.